4. delavnica v programu DIH.HealthDay.si 2020: Novosti na področju MDR - s poudarkom klasifikaciji programske rešitve in kibernetski varnosti

sreda 14.10., od 9h do 11h, Zoom

Na četrti delavnici, ki jo organiziramo pod pokroviteljstvom EIT Health v sodelovanju Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in HealthDay.si bomo podjetjem predstavili zakonodajne zahteve s stališča Uredbe EU o medicinskih napravah - Medical Device Regulation (MDR), s poudarkom na klasifikaciji softvera in kibernetski varnosti.

Predavatelj bo Uroš Tacar, eden največjih slovenskih strokovnjakov za certifikacijo medicinskih pripomočkov. Njegov glavni partner je SIQ, slovenski priglašeni organ za presojo skladnosti. Njegova delavnica je že v lanski izvedbi požela vrsto pohval. Po tem, kar nam povedo podjetja, ki z Urošem sodelujejo, pozna vsak besedo vseh predpisov, ki se tičejo medicinske opreme, ne le MDR, temveč tudi standarde ISO 13485, staro direktivo MDD, ter druge, o katerih lahko spregovori sam.

V drugem delu delavnice se bo Urošu pridružil Vane Savinek iz JAZMP, slovenski regulator za medicinske pripomočke, ter Vesna Koblar, strokovna direktorica Rapharm d.o.o. Pogovor bo zagotovo zelo zanimiv.

Delavnica bo zaradi ukrepov potekala primarno na Zoomu, manjši skupini do 10 ljudi vključno z Urošem bomo omogočili ogled v živo, za slednjo možnost nam piši na info@healthday.si.

Urnik

14.10., od 9h do 11h, Zoom

9:00 Pozdrav Mojca Cvirn in Gregor Cuzak, HealthDay.si  

9:05 Uroš Tacar, samostojni konzultant in sodelavec SIQ: Novosti na področju MDR - s poudarkom klasifikaciji programske rešitve in kibernetski varnosti  

10:00 pogovor z gosti

• Uroš Tacar, SIQ in Tuko d.o.o.

• Vane Savinek, JAZMP

• Vesna Koblar, Rapharm d.o.o.

10:30 zaključek 

Delavnica je namenjena podjetjem inovatorjem, ki so registrirana v DIH.HealthDay.si.

Število mest je omejeno, prijave so obvezne.

Vabimo te tudi pri sodelovanju na preostalih delavnicah DIH.HealthDay.si v sodelovanju z LUI.

Uroš Tacar

Uroš Tacar deluje na področju medicinskih pripomočkov od oktobra 1995. V tem času je 15 let opravljal funkcije vodje razvoja ter vzporedno 12 let še funkcije predstavnika vodstva za kakovost. Na področju izpoljnevanja zahtev medicinskih direktiv deluje od začetka leta 1998. Od leta 2013 deluje kot konzultant na področju medicinskih pripomočkov. Med glavnimi partnerji je tudi Priglašen organ SIQ iz Ljubljane. Kot vodilni presojevalec za Priglašen organ opravlja presoje sistemov vodenja kakovosti po EN ISO 13485:2016 ter ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov, predvsem iz skupine aktivnih medicinskih pripomočkov. V času sodelovanja je opravil približno 240 presoj. Za SIQ izvaja tudi usposabljanja za več tematik s področja medicinskih pripomočkov.

Vane Savinek

Vane Savinek je zdravnik, ki se je po večletnem kliničnem delu zaposlil na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, kjer je do pred kratkim opravljal delo ocenjevalca kliničnih vidikov raziskav in zdravil, sedaj pa je prevzel Sektor za medicinske pripomočke. Sodeluje pri implementaciji dveh evropskih aktov, ki predvidevata digitalizirano obravnavo in odobritev vlog za klinične raziskave, tudi v Sloveniji.«

Vesna Koblar

Dr. Vesna Koblar, dr. med. spec. ima dolgoletne izkušnje na različnih vodstvenih funkcijah Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke. Poleg opaznih funkcij v organih EU, je bila tudi ekspert Delovne skupine Sveta EU za zdravila in medicinske pripomočke, nacionalni predstavnik v mreži nacionalnih pristojnih organov CMC in CAMD ter ekspertnih skupin EK. Leta 2012 je ustanovila raPHARM, podjetje za svetovanje in izobraževanje, ki je do zdaj organiziralo več kot 240 izobraževalnih dogodkov in z regulatornim svetovanjem pomagalo preko 200-tim podjetjem iz preko 25-ih različnih držav. Za seboj ima številne mednarodne projekte, podprte tudi s strani uglednih institucij kot so WHO, Svetovna banka, BSI, Eurohealth itd.

Founding partners & Members

3. delavnica v programu DIH.HealthDay.si 2020: Ekonomski vidik inovacij v zdravstvu

četrtek 24.9., od 9h do 11h, TPLJ

Na tretji delavnici v okviru programa DIH.HealthDay.si boste inovatorji na področju zdravstva izvedeli, kako pravilno nasloviti ekonomski vidik vaših inovacij. Inovacije so upravičene, če poleg boljšega zdravljenja in varnosti, omogočajo tudi ekonomsko učinkovitejši način zagotavljanja zdravja za posamezne skupine bolnikov. Za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenega sistema je ta vidik še posebej pomemben.

Področje bosta predstavili dr. Petra Došenović Bonča in mag. farm. Marcela Omahen, ki v Sloveniji veljata za avtoriteti na tem področju. Marcela je že v letu 2019, v prvi izvedbi programa DIH.HealthDay.si v odlični delavnici predstavila številne pasti, ki pretijo na inovatorje, s Petro pa delavnici dodajamo širši pogled na problematiko, ki bo udeležencem pomagal razumeti celoto.

Urnik

24.9., od 9h do 11h, TPLJ stavba B, pritličje

9:00 Pozdrav Mojca Cvirn in Gregor Cuzak, HealthDay.si  

9:05 Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta v Ljubljani: Značilnosti odločanja o inovacijah v zdravstvu   

9:40 Marcela Omahen, Adriasonara, Praktični aspekti poti od inovacij do bolnika

10:15 vprašanja in odgovori 

Delavnica je namenjena podjetjem inovatorjem, ki so registrirana v DIH.HealthDay.si.

Število mest je omejeno, prijave so obvezne.

Vabimo te tudi pri sodelovanju na preostalih delavnicah DIH.HealthDay.si v sodelovanju z LUI.

Dr. Petra Došenović Bonča je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeni raziskovalni področji sta ekonomika javnega sektorja in ekonomika zdravstva. Na slednje posega tudi njena doktorska disertacija iz leta 2011 z naslovom Inovacije kot dejavnik učinkovitosti in uspešnosti bolnišnic v Sloveniji.

Objavila je članke, v katerih analizira in proučuje različne vidike slovenskega zdravstvenega sistema in reforme ter politike v tem sektorju.

Sodeluje v svetovalnih projektih na področju zdravstva v Sloveniji. Na Ekonomski fakulteti je aktivno sodelovala pri razvoju magistrskega študija Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu. Od leta 2017 je tudi vodja tega programa, predava pa pri predmetih Osnove ekonomike zdravstvenega varstva, Ekonomske analize v zdravstvu, Zdravstveno zavarovanje ter Zdravstvo in zdravstveni sistemi.

Marcela Omahen, mag.farm., specializantka klinične farmacije
Magistra farmacije, 18 let izkušenj na področju regulative, marketinga in prodaje zdravil. 
Ustanovitelj in direktor podjetja za “medical communication & patient support programs”.
Izobraževanje s področja poslovnih ved na IEDC Bled in Babson College v Bostonu. Ustanovitveni član društva za farmakoekonomiko in ISPOR Chapter Slovenia. Članica izvršnega odbora SKF.

Founding partners & Members

2. delavnica v programu DIH.HealthDay.si 2020: GDPR v zdravstvu

sreda 8.7., od 9h do 11h, TPLJ

Od uvedbe GDPR je minilo že dve leti, kar pa ne pomeni, da je področje že urejeno. V zdravstvu je to še pomembneje, saj podatki o zdravju posameznikov sodijo med posebne vrste osebnih podatkov, kar pred upravljavce postavlja še višje zahteve od običajnih.

Področje nam bo iz svoje bogate zakladnice znanja predstavila Nataša Pirc Musar, ki ima v Sloveniji nesporen status ključne avtoritete na področju prava zasebnosti. Na tem področju verjetno najbolj izstopajo njene odmevne izkušnje iz časa vodenja urada IP-RS, ter zdaj že več let tudi v uspešni odvetniški pisarni.

Predavanju se bosta v drugem delu programa v pogovoru pridružila še Matjaž Drev in Matija Ravnikar. Matjaž je bil nekoč na IP-RS tudi sodelavec glavne predavateljice, inšpektor za področje varovanja osebnih podatkov, danes pa član ekipe NIJZ za področje eZdravja. Matija je DPO pri SRC Infonet in bo v pogovoru lahko delil izkušnje s strani ponudnika informacijskih sistemov v zdravstvu.

Delavnica je namenjena podjetjem inovatorjem, ki so registrirana v DIH.HealthDay.si.

Dogodek bo potekal v TPLJ v stabi B, v sredo 8.7. od 9h do 11h. Število mest je omejeno, prijave so obvezne.

Urnik

8.7., od 9h do 11h, TPLJ stavba B, pritličje

9:00 Pozdrav Mojca Cvirn in Gregor Cuzak, HealthDay.si  

9:05 Nataša Pirc Musar, Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle: GDPR v zdravstvu   

10:00 pogovoru med gospo Pirc Musar in udeleženci se bosta pridružila Matjaž Drev, Center za informatiko v zdravstvu NIJZ in Matija Ravnikar, DPO v podjetju SRC Infonet

10:30 zaključek in prost pogovor med udeleženci 

Vabimo te tudi pri sodelovanju na preostalih delavnicah DIH.HealthDay.si v sodelovanju z LUI.

Nataša Pirc Musar je na ljubljanski Pravni fakulteti diplomirala leta 1992 in novembra 2015 doktorirala na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju. Po zaključku študija je 6 let delala najprej kot voditeljica osrednje informativne oddaje na TVS in nato še 5 let na POP TV. Od leta 2001 do 2003 je vodila službo za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, aprila 2003 se je zaposlila na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje, od julija 2004 do 2014 pa je po izvolitvi v Državnem zboru dva mandata opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke. V času trajanja tega mandata je bila tri leta tudi podpredsednica in predsednica Skupnega nadzornega organa za Europol (JSB Europol). Od 1.1.2015 ima skupaj s partnericama Rosano Lemut Strle in Ines Rostohar svojo odvetniško pisarno (Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle).

Mag. Matjaž Drev je nekdanji državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Več let je pri Informacijskem pooblaščencu RS izvajal inšpekcijske in prekrškovne postopke s področja varstva osebnih podatkov. Pred tem je strokovne izkušnje pridobival kot sistemski in omrežni administrator, zato k izzivom pravice do zasebnosti pristopa izrazito interdisciplinarno. Trenutno se ukvarja s področjem informacijske varnosti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v okviru projekta eZdravje.

Matija Ravnikar, SRC Infonet - Diploma iz poslovne informatike in izkušnje iz zdravstva ter farmacije so me pripeljala v SRC Infonet, kjer se zadnja 4 leta ukvarjam z optimizacijo procesov in implementacijo razvojnih rešitev v UKC Ljubljana. Uvedbo GDPR smo v podjetju vzeli izjemno resno in tako sem po dodatni kvalifikaciji za strokovnjaka za varstvo osebnih podatkov nastopil položaj DPO-ja v našem podjetju. S skupino izkušenih DPO-jev se tedensko posvetujemo in pretresamo aktualne dileme ter iščemo rešitve za problematična področja pri obdelavi osebnih podatkov na področju zdravstva in širše.

Founding partners & Members

“Ne morem razumeti, kako je zdravstvo lahko v digitalni kameni dobi”

Simon Rekanovič je 28-letni specializant radiologije, z za svojo starost bogato zgodovino izkušenj s tehnološkimi inovacijami v zdravstvu. V petem letniku študija je s prijatelji začel izdelovati različne medicinske naprave za domačo uporabo. Kasneje je ustanovil Viverius - Inštitut za razvoj Digitalnega zdravja, med drugim kratek čas delal v pospeševalniku Startupbootcamp Digital Health Berlin, svoje znanje poglobil tudi s certifikati poslovnih šol in se udeležil več s strani Evropskega Inštituta za inovacije in tehnologijo (EiT) organiziranih izobraževanj za razvoj tehnologij in poslovnih modelov. Maja bi moral potovati v Estonijo, da bi v osmih bolnišnicah in na ministrstvu za zdravje pobližje spoznaval estonsko zdravstvo, vendar je projekt odpadel zaradi pandemije s COVID-19. 

Simon trenutno dela kot dežurni zdravnik na Koroškem in kot specializant radiologije v UKC Ljubljana. V kratkem pogovoru je opisal svoj pogled na tehnološke inovacije v zdravstvu ter vsakodnevne težave s tehnologijo, ki jo kot zdravnik uporablja v vsakdanji praksi.

Vaša dosedanja karierna pot izžareva interes za vnos tehnoloških novosti v zdravstvo in medicino. Gre za specifiko mlajše generacije? Koliko interesa za inovatorstvo opažate pri svojih kolegih?

Interesa za inovatorstvo je za moj okus med študenti medicine presenetljivo malo. Razloge za to bi iskal v več dejavnikih: med študenti praktično ni razumevanja zdravstvenega sistema, saj izobraževalni program ne vključuje predmeta, ki bi govoril o razmerju med plačnikom, izvajalcem in prejemnikom - pacientom. Področij kot so podjetništvo, ekonomika, optimizacija procesov in podobno, se v času študija ne dotaknemo. Ko začneš delati v zdravstvu, je dnevnih obremenitev enostavno preveč, da bi imel čas in energijo razmišljati še o inoviranju ali ustanavljanju lastnega podjetja. Veliko je tudi nezadovoljstva z zdravstvenim sistemom. Po drugi strani vidim, da če se pogovarjaš z zdravniki in jim postavljaš odprta vprašanja, ti bodo točno povedali, kaj jih moti, in kako si predstavljajo, da bi recimo računalniški sistemi delovali drugače.

Kakšne so vaše konkretne izkušnje s tehnologijami z vidika dežurnega zdravnika na lokalni ravni in na drugi strani kot radiologa na UKC Ljubljana?

Zaradi vseh tehnoloških rešitev, ki so postale del našega vsakdana pri nakupovanju in drugih storitvah v vsakdanjem življenju, kot zdravnik težko razumem, zakaj je zdravstvo v  digitalni kameni dobi. Računalniki in računalniški programi delajo počasi. Dnevno, ne tedensko ali redno;  vsak dan (!) ogromno časa porabim za čakanje, da se neka stran ali program naloži. Podatki niso povezani, zato moramo veliko uporabljati telefone in s pomočjo klicanja različnih  delavcev in oddelkov iskati izvide in podatke o bolnikih. Konkreten primer: pri meni je pacient, za katerega piše, da je bil slikan tudi na Kliniki Golnik. Klicati moram posebno številko za podporo, da lahko ob pisanju izvida na našem strežniku vidim njegovo radiološko sliko. In to je že med zglednejšimi možnostmi izmenjave podatkov.

Pri spletnem nakupovanju je uporabniška izkušnja izdelana, v zdravstvu pa imam občutek, da niso upoštevani osnovni koncepti oblikovanja in procesne optimizacije. Klikov je bistveno preveč, poleg tega, da računalniki med uporabo zmrznejo in jih je potrebno izključiti in ponovno vključiti. Na lokalni ravni ogromno stvari še vedno poteka na papirju. Ko danes k meni na urgenco pride bolnik, o njem in njegovi zdravstveni zgodovini pogosto ne morem vedeti ničesar, če mi tega ne pove sam ali prinese izvidov seboj.

Vas je vse to, glede na to, da spremljate tehnološki razvoj v industriji, presenetilo, ko ste po študentskih letih začeli opravljati specializacijo?

Vsekakor sem si predstavljal, da so v praksi stvari drugačne. Ogromno izvidov iščemo iz papirjev. Razumem, da je sistem v ustanovi kot je recimo klinični center zaradi velikosti in financ težje vzdrževati kot manjše sisteme na lokalni ravni. Prav zato menim, da bi lahko v manjših ustanovah in zdravstvenih domovih, kjer je zaposlenih manj, hitreje uvajali in testirali novejše, uporabnikom bolj prijazne rešitve. Največja sramota moderne medicine je zahtevan čas, ki ga pred bolnikom zdravniki preživimo za ekranom. Najhuje pri tem pa je,  da polovico časa porabimo za logiranje, ponovni vklop računalnika, večkratno vnašanje podatkov in tako naprej.

Inovatorji radi rečejo, da tehnologija ni problem, da je problem kultura in uvajanje novosti med uporabnike. Iz vašega pripovedovanja se sliši, da tehnologija vseeno je problem.

Težava je, da veliko programov ne zmanjšuje zdravnikovega dela, ampak ga povečuje. Če zdravniku, ki je že obremenjen in obupan zaradi vseh klikov in slabe uporabniške izkušnje, ponudite nov program, ki zahteva še več klikov, seveda ne bo navdušen. Če mu prestavite rešitev, ki bo optimizirala procese, pa bo  že bolj zainteresiran. Če se pogovarjate z zdravniki in jim postavljate odprta vprašanja, bodo tudi sami zelo dobro povedali, kako bi si želeli, da bi programi izgledali, kje bi lahko bili boljši.

Ste kdaj svoje znanje in izkušnje poskusili aktivno prenesti v prakso, do vodij oz. odločevalcev, ki lahko vplivajo na opremo in programe, ki jih zdravstveni delavci uporabljajo?

Seveda, a zaenkrat neuspešno. Pri tem moram poudariti, da vidim ogromno možnosti in vselej rad spregovorim o tem. Številne možne izboljšave z nekaj uporniške inovatorske žilice vsakodnevno tudi aktivno iščem in v tem uživam. Na žalost pridobljenih izkušenj v našem prostoru v večji meri še nisem uspel uspešno deliti s kolegi v stroki ali z odločevalci. Mogoče sem v našem prostoru v očeh mnogih še premlad, da bi me vprašali za mnenje in bi lahko res pripomogel k spremembam na bolje. Med delom v tujini sem marsikje naletel na nekoliko drugačen odnos, ampak prepričan sem, da se bo miselnost tudi pri nas spremenila, ideje in predlogi pa padli na plodna tla.

Kaj ste odnesli iz dela pri pospeševalniku Startupbootcamp (SBC) Digital Health Berlin?

V SBC Berlin sem delal kot svetovalec dvanajstim startupom. Izkušnjo izjemno cenim, saj mi je dala vpogled v delovanje startupov v zelo različnih fazah razvoja. Eni so bili šele na začetku svoje poti, drugi že pri širitvi na trgu. Videl sem, kako specifično je področje medicinskih naprav, kakšno investicijo časa in sredstev zahteva že zgolj certifikacija produkta. Opazil sem, kako odločilnega pomena je bila pri uspehu posamezne ekipe miselnost. Trdna volja, vztrajnost in komunikativnost so se izkazale kot ključne vrline uspeha. Ekipe, ki so zgolj pilile svoj produkt, čeprav je šlo za strokovne in zapletene inovacije, so bile pogosto manj uspešne kot ekipe, ki so imele medicinsko manj zahtevne rešitve, a so bile bolj osredotočene na predstavljanje, testiranje rešitve, pogovore z zunanjimi sodelavci, investitorji, uporabniki, s čimer so iskali svoje mesto na trgu in kljub negativnim odzivom niso izgubljali motivacije. Kot drugo, me je presenetilo, kako finančna organiziranost ni bila odločilna pri uspešnosti podjetij. Nekdo z odličnimi analizami stroškov ni bil nujno tudi odličen v poslu, pomembnejše je bilo širše razumevanje razvoja in vizije prihodnosti posameznega produkta. Morda sem zaradi možnosti istočasnega opazovanja dvanajstih različnih zgodb bolj kot prej dobil tudi vpogled in občutek kako zelo pomembno je preverjanje potrebe po produktu na trgu. Lahko imaš prebojni izdelek, a nimaš ustreznega trga. To je kruta usoda, ki doleti veliko prebojnih inovacij.

Zaradi pandemije s koronavirusom je digitalno zdravstvo doživelo razcvet: kar naenkrat so bile sprejete številne spremembe kot je porast telemedicine, za bolnike praktično komuniciranje z zdravstvom prek maila in podobno. Kako opazujete ta hitri vzpon? Je bil to pritisk, ki ga je potrebovalo zdravstvo za hitrejšo vpeljavo digitalnih storitev?

V času epidemije COVID19 sem delal v ambulanti za respiratorne infekte in vročinska stanja, kjer sem pokrival populacijo 22.000 prebivalcev Mežiške doline. Na določene dneve smo z ekipo treh zdravstvenih delavcev obravnavali tudi po 170 klicev in testirali po več 10 oseb. Poudariti moram, kako zelo so nam že dostopne rešitve olajšale delo; pogosto na način, ki si ga predhodno niti nismo predstavljali. Ogromno primerov smo rešili po telefonu, bolniki so nam na lastno željo določene spremembe poslali kar preko telefona ali e-pošte. Skoraj nemudoma so vsi zdravniki sprejeli e-kartoteko kot alternativo, ki je primernejša in enostavnejša. Vsekakor je to na številnih področjih tlakovalo pot za sprejemanje digitalno zdravstvenih rešitev, številne zasilno uvedene spremembe pa bodo sedaj zagotovo tudi ostale - njihova uporabnost je bila po sili razmer dokazana v praksi.

**** 

"It is difficult to accept the digital stone age in healthcare."

Simon Rekanovič is a 28 years old radiology resident with - given his age - rich experience in the digital health space. He began developing medical tools for home use while he was a student. He later founded an Institute for development of Digital Health - Viverius, worked for Startupbootcamp Digital Health Berlin Accelerator and participated in many programs organised by European Institute of Innovation & Technology (EiT). In May, he was supposed to visit Estonia, to observe and learn about healthcare digitization from the health ministry's perspective and based on insight from eight hospitals, but the visit got cancelled due to COVID-19 pandemic.

Simon currently works as a GP and ER doctor on a local level and as a radiology resident at the tertiary University Medical Center Ljubljana. In this short interview, he talked about his view on entrepreneurship in healthcare and his experiences with healthcare IT and technologies in his medical practice.

You seem to have a strong interest in the adoption of new technologies in medical practice. Is this a common characteristic in younger generations? How interested in innovation are medical students?

The interest in innovation is quite low in my observation. I would attribute this to several factors. Firstly, medical students lack insight into the structure of the medical system. The curriculum is focused on medicine and does not include an understanding of the healthcare system. Nobody teaches about the relationship between the payer, provider and the patient. Economy, entrepreneurship, process optimization, are also left out of our formal education process. Once you start working in the clinical practice, there is no time to think about innovation as you are already overburdened with the work at hand. At the same time, dissatisfaction with the healthcare system and healthcare IT is strong.

What are your experiences with healthcare IT? How would you compare the state of technology on the local level and tertiary level?

Given all the technological novelties that are present in our everyday life, I have a hard time accepting the digital stone age healthcare resides in. Computers and computer systems are slow. I have to restart the computer daily because it freezes. Too much time is spent on clicking and waiting. There is too much time-waste while patients are sitting in the waiting room. Data is scattered all around; we still search through paper records and use the phone to reach people with the information we need in a given moment. As you can imagine - you might call one department only to be redirected to another, etc. Huge time wastes.

The user experience is well designed in areas like online retail. In contrast, it seems that architects of healthcare IT solutions ignored the basic design concepts and process optimisation ideas, causing medical staff a lot of frustrations.

Knowing the trends in digital health and various technologies in development for healthcare, did the reality of doctor's everyday workflows surprise you?

I did not expect things to be as bad as they are. We still use a lot of paper, search through paper records, etc. I can understand that maintaining an IT system in a tertiary institution may be more difficult compared to smaller local health centres. It is, for this reason, I believe smaller institutions with fewer employees could start introducing new, modern systems. In my opinion, the time the doctor spends behind the screen, in front of the patient is the greatest disgrace of modern medicine. Perhaps this would bother us, doctors, less, if we didn't spend half of the time looking at the screen due to logging issues, resetting computers and programs and repeated data inputs.

Innovators like to say that technology is not a problem, that the reason new technologies are not used in practice is the culture, resentment of the workers to get used to new work processes. From what you're saying though, it sounds like technology is a problem.

The problem is that many software applications don't decrease the workload; on the contrary, they significantly increase it. Therefore, if you want to offer a doctor, who is already overburdened with everyday responsibilities and frustrated because of IT, a new program which demands even more clicks, the doctor, of course, will not be supportive of your idea. If you present a solution that optimizes processes, she will be more interested. If you talk with doctors and ask them open-ended questions, you will see they have a very clear idea of how the system should look like to be more helpful to them.

Did you ever try to transfer all your findings of digital health innovation to practice, talk to leaders and decision-makers that can influence what hardware and software medical staff use?

Of course, but so far, unsuccessfully. I'm sad to say that I have so far not been able to share many of my experiences with my professional colleagues and decision-makers. My impression is, that I am often seen as a too young professional to be asked for opinions. While working abroad, I have encountered a different attitude. I am sure the mentality will change here eventually and enable our ideas and proposals to be heard.

What was your takeaway from your participation at Startupbootcamp (SBC) Digital Health Berlin?

I worked in SBC Berlin as a consultant to twelve startups. The experience gave me an interesting insight into startups in very different stages of development. I learned how very specific is medical device development, and how costly already at the certification level. I was also able to observe the influence of a mindset on the team's success. Perseverance, strong communication skills and faith into one's own success turned out to be crucial for success. Teams that focused mainly on improving their product were much less successful compared to those that met more people, tested their pitch, got feedback and clarity regarding their product-market fit. I was also surprised how having a broader overview of the product's runway was almost more important than focus on deep analysis and financial projections. Research first, do the calculations later. Perhaps, because I was looking at twelve different stories simultaneously, I was able to get a better insight into the importance of a constant re-evaluation of the product-market fit. You can invent a breakthrough product, but lack market needs, and consequently fail.

Due to the coronavirus pandemic telemedicine and digital health solutions surged. Suddenly, electronic communication with doctors and telemedical solutions became adopted and some estimates predict that all this will contribute to faster adoption even after the crisis. What are your observations? Is this the push healthcare needed to embrace digitization?

During the epidemic I worked in the doctor’s office for respiratory infections providing care for 22.000 inhabitants of Mežiška Valley. We would receive up to 170 calls and test ten or more people for coronavirus daily. I must emphasize that existing solutions significantly eased our work, often in a way we couldn’t even imagine before the epidemic. We solved many cases through phone calls or emails. Almost all doctors embraced electronic records as a simpler, more appropriate option of care management. This made way to digital solutions and some changes are definitely here to stay.

Prestavljeno na 17.6. v ŽIVO: Zaljubljeni v znanost: MeetUp podjetij HealthDay.si in raziskovalcev

Prestavljeno iz marca na 17.6.

Srečanje je odlična kadrovska priložnost za podjetja in za študente/raziskovalce.

Prijave na dogodek so možne do 15.6. na obrazcu tule. Vsi, ki ste se prijavili in poslali CV marca, svojo udeležbo potrdite na mail mojca.cvirn@tp-lj.si.

Meetup je priložnost, da spoznate teame izjemnih tehnoloških podjetij na področju digitalnega zdravja in biotehnologije. Intervju s Tomažem Gornikom, ustanoviteljem podjetja Better.care ter ustanoviteljem HealthDay.si (v angleščini) si lahko preberete tukaj.

Agenda

16:00 – registracija

16:15 – pozdravni pogovor  o priložnostih, izzivih in poklicih prihodnosti v digitalnem zdravstvu in biotehnologiji s HealthDay.si partnerji:

Janez Bensa, Parsek d.o.o.

Tomaž Gornik in Tjaša Dolinar, Better d.o.o.

Jakob Gajšek, LUI in EIT Health

Pogovor vodi: Mojca Cvirn, HealthDay.si TPLJ

16:40 – začetek pogovorov med podjetji in raziskovalci

17:40 – mreženje

18:00 – zaključek

Z nami bodo: Lek, Parsek, Better, Mediately, Educell, AciesBio, BLCKB, Easy Carb in drugi.

Moved to 17th June from March

In love with science: MeetUp with HealthDay.si companies and researchers

For the second time in a row, this year held on June 17th 2020, we will organize a meeting where students and researchers will be able to get acquainted with Slovenian companies developing digital health and biotechnology solutions in a relaxed atmosphere.

The meeting is a great staffing opportunity for businesses and students / researchers.

You can apply as a company or as a student / rsearcher by June 15th in this form. All students who have applied with their CV in March are kindly asked to re-confirm their participation by emailing to mojca.cvirn@tp-lj.si.

You will have the opportunity to meet outstanding companies in the field of healthcare. You can read the interview with Tomaž Gornik, founder of Better and one of the founders of HealthDay.si. .

Meetup is an opportunity to get to know the teams of outstanding technology companies in the field of digital health and biotechnology. You can read the interview with Tomaž Gornik, the founder of Better.care and the founder of HealthDay.si (in English) here.

.

Agenda

16:00 – Registration

16:15 – Welcome discussion about opportunities, challenges and and jobs of the future in digital health and life sciences with HealthDay.si partners:

Janez Bensa, Parsek d.o.o.

Tomaž Gornik and Tjaša Dolinar, Better d.o.o.

Jakob Gajšek, LUI in EIT Health

Discussion is moderated by: Mojca Cvirn, HealthDay.si TPLJ

16:40 – Interviews between companies and researchers

17:40 – Networking

18:00 – Closing

The companies that will be attending are: Lek, Parsek, Better, Mediately, Educell, AciesBio, BLCKB, Easy Carb etc.

Posnetek webinarja Obravnava pacienta na daljavo

Webinar z demonstracijo za zdravnike je gostila Zdravniška zbornica Slovenije, sodelovala sta tudi ZZZS in NIJZ, s podporo partnerjev

Najavo dogodka s programom si lahko prebereš tukaj.

VPRAŠANJA UDELEŽENCEV IN SODELUJOČIH GOVORCEV

Webinar Obravnava pacienta na daljavo, v soorganizaciji ZZS, NIJZ, ZZZS in HealthDay.si, 27.5.2020

V1: Kako bo videoposvet ovrednoten s strani ZZZS, verjetno ne enako kot pregled v ambulanti?

Odgovarja ZZZS: ZZZS vrednoti storitve na podlagi podatkov, ki jih pripravi stroka - praviloma pristojni Razširjeni strokovni kolegij. Cena vključuje stroške dela, ki so določeni na podlagi kadrovskega profila (zdravnik, zdravnik specialist, med. sestra, …) in trajanja storitve, materialnih stroškov in amortizacije. Postopek je vedno enak, ZZZS izdela dodatno marsikatero stroškovno analizo in primerjave, poskuša najti podobne primere tudi v tujini. Videoposvet bo torej vrednoten na podlagi vseh teh podatkov. V družinski medicini je način plačevanja specifičen: približno polovico prejme ambulanta kot glavarino (odvisno od števila opredeljenih oseb), drugo polovico pa glede na opravljene storitve. Tudi ta način se upošteva pri vrednotenju storitev in pri načrtovanju obsega pogodbenih storitev na leto.

V2: Dr. Stepanovič je govoril o novi platformi, ki omogoča varnejše poslovanje med pacientom in zdravnikom. Prosim za več pojasnil za kakšno platformo gre v tem primeru.

Odgovarja HealthDay.si: Praktično vse programske hiše v Sloveniji so se v času koronavirusa, ali tudi že pred tem, odzvale in so v svoje programe za zdravstvo vključile rešitev za videoposvet. V samem webinarju smo razkrili, katero rešitev je uporabil dr. Stepanovič.

Predstavljene rešitve ne zajemajo vseh rešitev, zato vse tiste programske hiše, ki v prihodnje želite biti vključene v naše preglede, vabimo, da se vpišejo v register DIH.HealthDay.si.

V3: Katerim zdravnikom v Sloveniji je na voljo video posvet? Koliko zdravnikov ga uporablja?

Odgovarja HealthDay.si: V dogovoru z Zdravniško zbornico Slovenije bomo pripravili anketo o tem, koliko zdravnikov in zobozdravnikov uporablja video posvet in na kakšen način. Vprašali jih bomo tudi, ali uporabljajo katerega od e-pristopov za konziliarno delo.

V4: Ali je predvideno kakšno izobraževanje o zdravstveni pismenosti (?) in uporabi telemedicine, da bodo lahko predstavniki starejše populacije (ki imajo večje tveganje za okužbo) ali druge družbene skupine, ki tehnologije ne poznajo dobro,  lahko uporabljale te storitve in ne bodo izključeni?

Odgovarja HealthDay.si: HealthDay.si in NIJZ sta v sodelovanju s Simbiozo v letu 2018 razvila učne vsebine za starejše za uporabo portala zVem in nekaterih telemedicinskih tehnologij. Izvedli smo 8 delavnic. Želimo si, da bi tovrstno izobraževanje lahko izvedli v vsaki slovenski občini, v vsakem domu starejših občanov in v vsakem zdravstvenem domu.

Trenutno sredstev za izvajanje nadaljnjih izobraževanj nimamo.

V5: Pozdravljeni, sam sem obravnavi pacienta na daljavo naklonjen. Menim, da je koronakriza priložnost, da se DEL obravnav za vedno preseli "na daljavo". Nekaterih obravnav seveda nikoli ne bomo mogli kakovostno in varno opraviti na daljavo. Moje vprašanje: izvzemši vprašanje varovanja os. podatkov - ali trenutna zakonodaja sploh dopušča tovrstno obravnavo? V času najstrožjih ukrepov v Sloveniji se je namreč nekaj pacientov samoiniciativno obrnilo na Varuha človekovih pravic g. Svetino, češ da so jim kršene pravice do obravnave pri zdravniku, čeprav obravnave de facto so bile, vendar na daljavo in ni prišlo do napake/neželenega dogodka. Obravnave so bile kakovostne, vendar pač brez osebnega stika.

Odgovarja NIJZ: Z naše strani predstavljene rešitve ePosvet, Teleradiologija in Telekap imajo zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v Zakonu o zbirkah s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), prav tako je v Pravilniku o pooblastilih za obdelavo podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih urejen način in obseg dostopa do zdravstvenih podatkov, varovanje podatkov pa se izvaja skladno z Splošno uredbo o varstvu podatkov in s priporočili mednarodnih standardov, predvsem ISO 27001. Pri telemedicini ne gre zgolj za vprašanje prenosa podatkov, ampak tudi za način komunikacije med zdravnikom in bolnikom v sklopu medicinske obravnave. Glede na epidemiološko izkušnjo in posledično povečan interes zdravstvene stroke za tovrstne rešitve, smo prepričani, da je celovita ureditev področja ena od prioritet, tudi zaradi morebitnih postopkov obravnave napake oziroma neželenega dogodka.

V6: Pozdravljeni, vsekakor je del obravnav možno opraviti na daljavo, kar je dobro.  Nova pravila sprejemov, in srečevanja pacientov zmanjšujejo možno število obravnav v enakem časovnem obdobju kot prej. Zakaj MZZ ne podeli več koncesij ponudnikom samoplačniških storitev, ki drugače nimajo možnosti vstopa v sistem? S tem bi omogočili število obravnav kot v času pred virusom.

Odgovarja ZZZS: Več koncesij ali kakršnokoli drugačno povečanje obsega ali vrednosti storitev (zaradi daljšega trajanja in dodatne varovalne opreme) neposredno podraži storitve. Vprašanje je torej povezano izključno s sredstvi, ki jih država namenja za zdravstvo. Že doslej so imeli izvajalci zdravstvenih storitev oz. zavarovane osebe več predlogov in potreb (že doslej smo imeli v nekaterih dejavnostih čakalne dobe daljše od dopustnih), kot je bilo razpoložljivih sredstev zdravstvenega zavarovanja – pa smo bili v obdobju gospodarske rasti. Z gospodarskim obratom bo prihodkov manj, potrebe in vrednosti storitev pa se bodo povečale. Z istim obsegom sredstev teh potreb ne bo mogoče pokriti. Rešitev je torej več sredstev, katerih vir je lahko državni proračun, morda višja prispevna stopnja ali kaj drugega.

V7: Zanima me ali ste pri ePosvetu imeli v mislih tudi zobozdravnike? Torej, če kot zobozdravnik lahko preko ePosveta kontaktiram specialiste kot so paradontolog ,maksilofacialni kirurg , …

Odgovarja NIJZ: Za delovanje rešitve  ePosvet mora biti izvajalec vključen v sistem eNapotnica, eNaročanje in imeti zagotovljene pogoje za dostop na Centralni register podatkov o pacientih (CRPP). Iz trenutno veljavnega VZS šifranta povzemam, da sta za e-posvete na področju zobozdravstva aktivni šifri ePosvet za področje maksilofacialne kirurgije in ePosvet za področje dentalne medicine. Podlaga za e-posvete v zobozdravstvu je torej v sistemu eZdravje vzpostavljena.

V8: Ali se rešitev, ki jo predstavil dr. Stepanovič lahko uporablja tudi kot elektronska pošta med zdravnikom in pacientom in ali se zapisani pogovor zapiše avtomatsko v elektronsko kartoteko pacienta?

Odgovarja HealthDay.si: Sodobne rešitve morajo omogočati tudi varno komunikacijo, ter integracijo v elektronski zdravstveni karton pacienta. Pri tem je pomembno poudariti, da sta tako varna komunikacija kot elektronski zdravstveni karton tudi del infrastrukture eZdravja, ki ga upravlja NIJZ. Po našem vedenju je tudi zaradi uvajanja projektov eRecept, eNapotnica in drugih stopnja integracije različnih rešitev različnih ponudnikov iz leta v leto višja. Ali smo že dosegli nivo, ki je hkrati tudi uporabniku čimbolj prijazen, pa je zagotovo naslednje vprašanje.

Konkretno rešitev predstavljena na posnetku omogoča varno komunikacijo, na trgu je že nekaj tovrstnih rešitev.

V9: Pri pregledu ponudnikov pogrešam podjetje ********

Odgovarja HealthDay.si: Podjetje, ki je bilo navedeno v vprašanju, je bilo omenjeno v komentarju na samem webinarju, sama predstavitev ponudnikov je bila dopolnjena in posneta naknadno, tako da zdaj vključuje popravke.

V10: Hvala za uporabna predstavitvena predavanja. Ali mogoče veste če podjetje ****** nudi videoposvet v svoji rešitvi.

Odgovarja HealthDay.si: Spoštovani udeleženec webinarja (ime imamo), vprašali bomo podjetje, ki ste ga navedli in vam bomo odgovorili zasebno.

V11: Predvidevam, da razvijalcev aplikacij danes ni prisotnih, vendar me vseeno zanima koliko od teh produktov/platform ima definicijo medicinskega pripomočka. Če niso medicinski pripomočki, kako so drugače definirani? Kot SW ali...?

Odgovarja HealthDay.si: Na webinarju je bilo prisotnih poleg 117 zdravnikov tudi večina slovenskih razvijalcev aplikacij. Po našem vedenju, večina produktov še nima ustrezne certifikacije medicinskega pripomočka, a nekatera podjetja to vendarle tudi že urejajo. V HealthDay.si zagovarjamo, da bo uredbo MDR (Medical Device Regulation), ki bi morala začeti veljati v maju 2020, a je zdaj zaradi korone prestavljena na 2021, potrebno upoštevati.

V12: Ali se lahko podatke in geslo pošlje v enem koraku. Ali je potrebno to narediti v dveh korakih.

Odgovarja NIJZ: Vsekakor je priporočljivo podatke in geslo poslati po dveh ločenih kanalih. Npr. podatke po e-pošti (če so občutljivi podatki, naj bodo šifrirani), geslo pa po telefonu ali SMSju.

V13: Ali je komunikacija s pacienti preko (navedena rešitev enega razvijalcev) mogoča, varna in ustreza varovanju podatkov.

Odgovarja NIJZ: Izraz »varna« storitev, rešitev ali aplikacije se pogosto uporablja preveč splošno in uporabniku ne pove kako konkretno so podatki zavarovani. Praviloma pa morajo biti vključeni naslednji mehanizmi: šifriran prenos podatkov, avtentikacija uporabnikov (npr. z uporabniškim imenom in geslo ali s kvalificiranim digitalnim potrdilom) ter sledljivost glede obdelave podatkov.

V14: Obravnava pacienta na daljavo je primerna tudi za izvajanje prvih pregledov za specialistično zobozdravniško oskrbo. Ali je omenjena platforma primerna tudi za področje zobozdravstva?

Odgovarja HealthDay.si: Ocenjujemo, da te možnosti že obstajajo in so bile na webinarju tudi predstavljene. Posameznega ponudnika vam v tem odgovoru ne moremo izpostaviti, sodelujemo pa z večino.

V15: ePosvet je zelo dobra rešitev in jo redno uporabljam. Problem vidim samo v tem ,da specialisti sek. nivoja ne vidijo/ne vedo, da tudi mi dodajamo dokumente v Centralni register podatkov o pacientih (CRPP), ki so pomembni za e posvet.

Odgovarja HealthDay.si: V HealthDay.si vidimo izobraževanje kot eno pomembnejših nalog v svojem delovanju. Menimo, da bi CRPP in njegovo vlogo moral poznati vsak zdravnik in vsaka sestra, vemo pa tudi, da je ne. Poudariti želimo, da je CRPP izjemno pomemben povezovalni člen v informatizaciji vseh procesov v zdravstvu. Tu bo potrebno sodelovanje vseh.

V16: Kdaj bo zVEM na mobilnih napravah za pacienta?

Odgovarja NIJZ: O tej možnosti se je že razmišljalo, vendar zaenkrat odločitev ali iti v razvoj mobilne aplikacije še ni bila sprejeta. S tem je namreč povezanih kar nekaj izzivov, ki bi lahko, če se jih ustrezno ne reši, povzročili uporabnikom več težav kot koristi. Sam razvoj aplikacije ni težaven, je pa zato precej večji izziv vzdrževanje, ki mora biti celovito in dolgoročno. Brez tega bi aplikacija postala zelo hitro zastarela in predvsem ne dovolj varna za obdelavo občutljivih podatkov.

V Ljubljani , 2.6.2020

Podporniki HealthDay.si

Ustanovitelji

Interview with Tomaž Gornik, CEO of Better : Slovenian eHealth infrastructure is our untapped opportunity

The current crisis has taught us that in similar cases in the future, high quality, centrally stored data will be of significant benefit

The 2019 novel coronavirus has been changing the world as well as healthcare systems. Tomaž Gornik, CEO of Better, one of the leading providers of breakthrough healthcare IT solutions, focuses on trends related to digital transformation of healthcare. He believes that the process will only be accelerated by the pandemic, which will require increased investment in digital health. 

Currently, one to two percent of our healthcare revenue is allocated to digital transformation, which is much less than in other industries and makes healthcare lag behind. Estimates provided by Gartner show that around three percent of revenue is required to maintain the existing situation. To provide a boost, around four to five percent of revenue should be invested, said CEO of Better in his interview for the Slovenian national newspaper Delo on May 20th 2020. We are posting the English translation.

Mr Gornik, which healthcare trends you believe will be accelerated by COVID-19? 

This epidemic has been teaching us that IT is indeed an important part of healthcare and is being increasingly integrated into the practice of medicine. A huge number of tasks have proven considerably less risky if healthcare institutions use IT systems, thus eliminating the need for direct contact. Remote access to physicians will certainly have to be introduced. The role of the internet as a source of information will increase. Changes will also occur in care for the elderly, the most vulnerable group, in which the pandemic has taken the heaviest toll. Surveys indicate that the elderly prefer to stay at home for as long as possible, rather than move into care homes. This is made possible by modern technology offering relevant tools and approaches (the so-called aging in place). Helsinki, Finland is a best practice example where a special care plan is devised for each member of the vulnerable group. This is only possible when social care and healthcare are working together, under a single ministry, as is the case in the majority of Northern European countries. 

During the pandemic, a significant part of activities was transferred to digital. How was this reflected in the use of health services? 

We have noticed that COVID-19 accelerates digital transformation already. There have been incentives in primary healthcare to enable access to a physician via a phone- or video-call, without personal contact. Slovenia has implemented a number of services at the national level; e-appointments (eNaročanje), e-prescribing (eRecept), e-sick leave (eBolniški list), all these are solutions eliminating the need for physical contact. The introduction of a paperless environment has been encouraged. Let me support this with an example of our UK client: since the transfer of paper charts, orders and various reports in intensive care units that are isolated is very difficult, they have used our solution to enable expert staff to control and monitor treatment using the IT system without being physically present at the bedside. This solution, electronic prescribing and medicines administration in hospitals (OPENeP), is also used in the intensive care unit of the Department of Infectious Diseases, University Medical Centre Ljubljana, as well as in the University Children's Hospital Ljubljana and the Institute of Oncology in Ljubljana. 

Now that healthcare is doing everything in its power to fight the coronavirus, activities in other areas have been halted. How can this gap be closed? 

This could prove to be one of the major issues. Non-urgent appointments, both preventive and curative, were dropped or severely reduced for months. Certainly, we will feel the effects of this. The solution would be increased monitoring of health using quality data from all individual's interactions with healthcare and social systems, based on genetics as well as the patient generated data (captured by personal devices, such as smart watches or mobile phones). So far, such data has rarely been used by the healthcare system. All the data combined could serve to establish the individual's risk factors in the development of a certain disease and to take preventive measures before it’s onset. This is being practised in certain areas, but the opportunity is much greater. 

In terms of eHealth, Slovenia ranks quite high in the EU. What do you think? Can we be satisfied? 

Many e-services have turned out to be useful during the epidemic. However, I believe the eHealth backbone to be our unexploited opportunity. Five years ago, our company led the implementation of a modern Interoperability backbone, which enables data exchange and storage. This was a reference project that has opened the door for us in 15 global markets to over 100 clients. This was followed by some successful applications, such as e-prescribing (eRecept) and e-referral (eNapotnica), but much more could be done. Following the initial push, a clear eHealth strategy has been missing in recent years in Slovenia. I hope that with COVID-19 and the related challenges, this will change. 

Have your tools proved to be effective during the epidemic? What kind of user experience was reported by your international partners? 

I want two emphasise two aspects: I am Co-Chair of the London-based openEHR not-profit organisation which has devoted the past 25 years to proper structuring of clinical data. It integrates over 1000 international experts of various clinical professions participating voluntarily, with results available to everybody free of charge. Upon the virus outbreak, a group of individuals from different countries formed and designed data foundations for monitoring the detection and spread of the virus as well as treatment and pandemic reporting. Due to participation of experts from China and Italy, who were the first to be challenged by the virus, the team that also featured members from Norway, England, Germany and Slovenia was quickly able to design top quality data models and made them available free of charge for all to use. 

Our company then used these models in our products. Being mainly export-oriented – only 15 percent of our revenue is generated in Slovenia – we offered these models together with our platform for free to our existing customers and national systems. Currently1, our solutions to monitor COVID-19 are used by at least 10 customers. Somerset NHS Foundation Trust in the UK was the most thorough: they used these models with our tools and within two weeks developed e-forms for monitoring the treatment of those suffering from the disease. There are similar situations in Cagliari hospital, Sardinia, in 500 health centres and 100 hospitals in Moscow, in 100 hospitals in Manila, several Germany university hospitals including Heidelberg and Charité, a project on our platform is being commenced in IHU Strasbourg, etc. 

And this is all free of charge? 

Indeed. We offered our platform for free to anyone who might want to use it for COVID-19 related issues. Discussions are being held with some national systems about how they could use it together with the open data models. The solutions related to COVID-19 will always be free of charge; rather than revenue, we expect them to ensure promotion. Of course, our platform enables the addition of other functions that are not COVID-related. 

Why the requirement for adequately defined data? 

Because we have all learned that the virus is here to stay, it is crucial to have high-quality data to support the decisions related to spreading, detection and the course of treatment. Otherwise, it will be difficult to ease the measures and develop medicines, let alone a vaccine. The data has to be in the same format across the health system so that it can be integrated, analysed and used to make decisions. 

To you, as a provider, have the new circumstances dictated any improvements to your products or revision of projects that you initiated already? 

We continually develop and upgrade our products. However, before the epidemic, at the beginning of the year, we adopted four strategic guidelines that have now gained in importance because of the pandemic. Two of them are particularly significant: integration of collaboration in our products, and offering our products as  cloud solutions. In collaboration, we are placing increased emphasis on teamwork using digital tools, i.e. messaging, chatting and posting, audio and video calls: between care team members and also with patients. These efforts are about integrating our products and applications with collaboration options. The interesting thing is that we can use our own experience since we have been working exclusively from home for the past two months. 

Which health services can be performed well remotely, by phone or online? 

Phone and videotelephony are logical solutions already used globally. Naturally, not each/every? examination can be done remotely, but a great deal of them can. The largest health system in California, for example, claims that more than a half of all interactions with their patients are virtual. There are four treatment categories that enable remote services: the already mentioned aging in place, chronic diseases management, telemedicine and simplifying patients’ access to healthcare services. Not only is this considerably safer, it is also easier for the patient and less costly for the healthcare system. It also complies with the four basic goals of healthcare system optimisation, the so-called quadruple aim, which are: improvement of the patient experience, reducing costs, improvement of treatment outcomes and medical staff satisfaction. Therefore, I am confident that with proper technical equipment, the greatest obstacle to the growth in remote doctor appointments will soon be eliminated: the unreasonably high difference in reimbursement between the virtual and personal appointment. 

During the epidemic, our government adopted measures based on quickly gathered and processed national-level data. Were they efficient enough, did they have the right tools at their disposal? 

Rapid reaction and the small size of Slovenia worked to our great advantage. Considering the fact that the number of persons infected was fortunately very low, we were able to use simple tools. The public and certain individuals also made their contributions by presenting the data in a user-friendly way. As I said before, we did not have a high number of hospitalised patients. In countries with tens of thousands of infected and hospitalised people, the spread and treatment of the disease could not be monitored without high- quality data collection. However, this is not to say that we have nothing to learn from the pandemic. High-quality, centrally collected and stored data, i.e. in clinical registries, have and will be of great help to medical institutions and governments when making decisions in similar situations. 

Author of the interview: Božena Križnik, Better.care

https://blog.better.care/ehealth-is-our-unexploited-opportunity

Recording of 1st DIH.HealthDay.si webinar 2020

The biggest challenge awaiting startups in healthcare is how to meet the regulatory requirements. Startup companies generally do not possess the systems and knowledge to manage the entire development process within regulatory frameworks. Typical time-to-market for a medical device is 3 to 5 years, while it can be even longer for bio innovations or new drugs.

The webinar was organised by EIT Health (LUI) and HealthDay.si and featured:

• Mateja Urlep, author of the Guidelines for the Inclusion of Innovations in the Slovenian Health System (book in the making), and president of the Think Tank DIH.HealthDay.si

• Igor Rogelj and Diego Casadei of ArrowFast, Cosylab's new special unit to help innovators in the field of medical devices, also a new partner of HealthDay.si

• representatives of Slovenian health insurance companies on the new reality of digital healthcare (not recorded)

Mateja Urlep, TikhePharma, Think Tank HealthDay.si

She is the “mother of biosimilar drugs” - a key role in designing specific EMA and FDA regulations and introducing these drugs into clinical practice in the EU and the US as a global manager in Sandoz. At the same time, she is the mother of Lek's Biopharmaceuticals in Mengeš. Adviser to global companies in introducing innovations in health care.

Igor Rogelj is the Head of ArrowFast Medical Device Engineering, a Swiss-based group formed within Cosylab d.d. Over his 25-year long career, he has built his business development and B2B marketing profile in high-tech startups that went to market with specialized niche products, especially in the MedTech industry. Igor is also one of the owners and directors in Plasmait Group – a machine builder for medical and other industries.

Diego Casadei is the General Manger of Cosylab Switzerland, which he joined in 2018 after 20 years of research in the field of particle and radiation detectors for space (AMS-01, AMS-02, SolarOrbiter/STIX, MiSolFA) and underground (ATLAS at the CERN LHC) experiments. He has long experience in project management, system engineering, and quality management. Within Cosylab worldwide, he is running an initiative to support startups moving from proof-of-concept to first product and promotes the ArrowFast initiative to provide dedicated support for medical device development and certification with top priority.

Supporters of HealthDay.si

Founding partners

Obravnava pacienta na daljavo – praktični prikaz uporabe telemedicine v praksi

Webinar z demonstracijo za zdravnike bo gostila Zdravniška zbornica Slovenije, sodelujeta tudi ZZZS in NIJZ, s podporo partnerjev

27.5.2020 ob 16h, prijava (prijava za zdravnike je možna tudi na domusmedica.si).

Program:

16:00 Pozdrav Predsednice

dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., specialistka psihiatrije

16.05 Podrobna predstavitev obravnave na daljavo

demonstracija in živa predstavitev: prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. spl. med., direktor ZD Škofja Loka

16.30 Kratek pregled obstoječih rešitev, HealthDay.si / NIJZ

predavatelji:

Zdravko Marič, dr. med., NIJZ, o uporabi aplikacij

Matjaž Drev, NIJZ, varnostna priporočila

Gregor Cuzak, HealthDay.si, kratek pregled rešitev za telemedicino v Sloveniji

16.40 Obračun obravnave na daljavo, ZZZS

predavatelj: Anka Bolka, vodja področja za analitiko in razvoj, ZZZS

16.50 Vprašanja in odgovori

Podporniki HealthDay.si

Ustanovitelji

Intervju: Cosylab - Kako bo covid - 19 spremenil zdravstvo in zdravljenje

Pandemija bolezni covid-19, ki jo povzroča zahrbtni koronavirus, se v večini držav še ne umirja, navkljub požrtvovalnim naporom zdravstvenega in podpornega osebja. Javno življenje je v številnih državah po svetu ohromljeno, njihovo gospodarstvo pa deluje zgolj s polovico moči. Medtem, ko se zdravniki in sestre borijo za življenja množice umirajočih bolnikov na respiratorjih, se podjetja poskušajo prilagoditi spremenjenim razmeram dela in gospodarjenja, hkrati pa uveljaviti nove rešitve.

Med njimi so tudi proizvajalci medicinskih pripomočkov, ki se že pripravljajo na nove izzive v zdravstvu po koncu pandemije. Pri današnji zdravstveni krizi gre namreč za mnogo več kot samo za »maske, respiratorje in cepivo«. Agilna manjša podjetja in startupi že danes ponujajo trgu prelomne medicinske rešitve in pripomočke, ki napovedujejo prihodnost zdravstva. Med mnogimi lahko navedemo, denimo, Smart Blood Analytics z AI-podprto analizo krvnih preiskav za diagnostiko koronovirusa, MESI Medical s kompaktnimi EKG »tablicami« ali UVentions s pametnimi UV-sterilizacijskimi sistemi za široko uporabo tako v bolnišnicah kot v domovih.

Inženirska hiša Materialise, specializirana za 3 - D tiskanje, je razvila napravo, ki lahko delno nadomešča respirator, saj zagotavlja nadtlak za dihanje kar prek kisikovega voda. FDA je dovolila rabo domačega dializnega aparata »na kolesih« podjetja Outset Medical, ki za delovanje potrebuje zgolj dovod navadne vode in električni priključek. Podjetje Dynocardia je razvilo nosljivo napravico ViTrack za zvezno merjenje krvnega tlaka z optomehanskim senzorjem.

Največji izziv, ki čaka startupe, je kako zadostiti regulatornim zahtevam za medicinske pripomočke. Zagonska podjetja namreč nimajo vpeljanih sistemov in znanja, kako voditi celotni razvojni proces v okviru regulatornih okvirov. Značilni čas za uvrstitev medicinske naprave na trg je 3 do 5 let, za bioinovacije ali nova zdravila pa je lahko še daljši.

Kako izziv premagati? Obstajajo inženirske hiše, ki že obvladajo celotni proces razvoja medicinskih pripomočkov, od planiranja in razvoja do končne certifikacije ustreznosti in umestitve izdelkov na trg. Te lahko pomagajo zagonskih podjetjem uresničiti načrte, saj imajo izvedence za vsa potrebna področja in tudi vpeljane procese.

Ena od takih grup je ArrowFast Medical Device Engineering, ki je nastala v okrilju družbe Cosylab d.d. s sedežem v Ljubljani, svetovnega integratorja krmilnih sistemov za protonsko terapijo in velike fizikalne naprave. Njen vodja, Igor Rogelj, poudarja: »Družba se pod pritiskom pandemije začenja zavedati, da se moramo precej bolje pripraviti, če želimo zavarovati družbo in gospodarstvo v primeru novih epidemij. Pričakujemo korenite spremembe v delovanju zdravstvenih sistemov, ki bodo nastale zaradi ukrepov držav in mednarodne organizacije WHO od zgoraj, hkrati pa bodo plod tudi inovativnega delovanja podjetij in posameznikov, ki bodo spremembe gnali 'od spodaj'.«

Glede smeri zdravstvenega razvoja Rogelj dodaja: »V ArrowFastu izrecno vidimo inovacijo v avtomatiziranih in varnih sistemih za diagnostiko bioloških vzorcev brez stika z zdravstvenim osebjem - najsi bodo to drive-in točke, diagnostični »strežni avtomati« ali celo daljinske naprave za domačo merjenje življenjsko pomembnih funkcij. Le malo pozneje bodo v prihodnosti prišle na vrsto množične nosljive in mobilne napravice za pametni nadzor funkcij in zgodnje diagnosticiranje bolezni. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo razmahnila raba telemedicine in videokonferenčnih konzultacij pacientov z zdravnikom. Naprave za daljinsko nadziranje in upravljanje zdravja bodo postale naša stalnica.«

»Ne gre zato«, konča Rogelj, »da smo v naši grupi bili sposobnejši od drugih inženirjev za medicinske pripomočke. Gre kratko malo za to, da imamo že vrsto let izkušenj ter znanje in vzpostavljene procese za razvoj in certifikacijo medicinskih naprav. Take izkušnje pa so odločilnega pomena za uspeh startupa, in sicer za uspešno certifikacijo naprave in plasiranje novega proizvoda na trg.«

 Kako bo covid-19 preoblikoval zdravstveno industrijo in spodbudil inovacije

Igor Rogelj je vodja iniciative ArrowFast, ki je nastala znotraj visokotehnološkega podjetja Cosylab d.d. z namenom, da zagonskim podjetjem s področja medicinskih naprav omogoči čimhitrejši preboj na trg v času pandemije in posledic, ki jih bo le ta prinesla. Igor zadnjih 25 let deluje na področju visokotehnoloških startupov, ki se ukvarjajo z nišnimi rišitvami in produkti na področju medicinskih naprav.

Igor, mi lahko poveš nekaj o svojem ozadju; kaj te je pritegnilo k medicinski tehnologiji in zdravstveni industriji?

Izjemno me privlači nivo inovacij in visoke tehnologije, ki smo ji priča v zdravstveni industriji. Poleg tega pa vidim resnične, merljive, koristi dela, ki ga opravljam. Veliko sem tudi delal s startupi, kjer si vedno lahko priča novim tehnologijam in izzivom. Najprej sem delal za podjetje Plasmait iz Gradca, kjer smo razvijali posebne naprave za proizvodnjo medicinskih delov, kot so stenti, vodilne žičke, namenske medicinske niti in igle za diabetike. Zdaj sem v Cosylabu, kjer se ukvarjamo s programsko in strojno opremo za medicinske naprave.

Kako meniš, da bo pandemija koronavirusa spremenila zdravstvo?

Pandemija je bila velik šok, ob enem pa prebujenje za zdravstvo po vsem svetu, pa tudi za celotno družbo. Dojeli smo, da se s takšnimi pandemijami ne znamo učinkovito spopadati, kar pa nas bo prisililo v zelo konkretne spremembe v prihajajočih letih. Spremembe se morajo zgoditi od zgoraj navzdol, torej od Svetovne Zdravstvene Organizacije in vlad, menim pa, da bodo glavno gonilo sprememb inovacije. Te bodo zdravstvu omogočile, da se reorganizira in na novo opremi, hkrati pa postane mnogo učinkovitejše v boju z epidemijami in pandemijami, kot je covid-19.

Vlade in zdravstvene organizacije bodo morale temeljito razmisliti o tem, kako se bodo spopadale s pandemijami, in sicer z vidika pravočasnega in fokusiranega odziva ter hitrega vpoklica delavcev v nujni pomoči, še predvsem pa v učinkovitem diagnosticiranju in zdravljenju pri močno nalezljivih boleznih. Menim, da bomo videli inovacije na področju avtomatizirane in varne diagnostike z minimalno vpletenostjo medicinskega osebja. Tak primer so laboratoriji za odvzem bioloških vzorcev, kamor se zapeljemo z avtom, avtomati za diagnosticiranje, pa tudi naprave za diagnozo na domu. Še dlje v prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bodo mobilne in druge naprave, ki jih lahko nosimo, igrale veliko vlogo pri preventivnem nadzoru in zgodnjem odkrivanju. Telemedicina in virtualni posveti med pacienti in zdravniki bodo v prihodnosti postali norma. Če bomo želeli zaščititi družbo in ekonomijo, se bomo morali na prihodnje epidemične izbruhe veliko bolje pripraviti. Zato pričakujem, da bo v zdravstvu prišlo do tektonskih premikov.

Kakšne inovacije lahko pričakujemo v zdravstvu in medicinskih napravah v času recesije, ki se videti neizbežna, oziroma je že tu?

Poleg smrtnih žrtev, ki smo jim že priča, bomo zagotovo občutili tudi gospodarske posledice pandemije. Po drugi strani pa krize vedno prinesejo tudi inovacije. Vodje novih programov in pobud že zbirajo sredstva, pa tudi podporo glede regulative, da bi okrepili inovacije v zdravstvu. Že zdaj se kaže, da bo tvegani kapital veliko vlagal v startupe za medicinske naprave in v nove poslovne modele, ki bodo omogočali učinkovito spopadanje z globalnimi okužbami vsemi spremljajočimi tveganji za javno zdravstvo.

Rekel si, da bodo spremembe prišle od zgoraj navzdol, pa tudi od spodaj navzgor. Kdo bo gonilo inovacij, ki bodo privrela od spodaj?

Glavno gonilo sprememb so vedno inovatorji in startupi. Ti so najpomembnejši! Velika podjetja so preveč strukturirana in prepočasna, da bi se lahko dovolj hitro odzivala na spremembe - in jih hkrati omogočala. Po drugi strani pa so majhna, agilna, podjetja izjemno hitra, saj se lahko osredotočijo na obstoječi problem. Ko svojo rešitev pripeljejo na trg, pa zagotovo postanejo tudi zanimiva tarča za prevzem.

Kakšna podjetja, produkte in rešitve nam bo prinesla pandemija?

Vidimo, kako dejavno so se podjetja odzvala na pomanjkanje respiratorjev. Imamo številne in raznovrstne iniciative, med njimi tudi slovensko. Podobna je tudi pobuda cambriških podjetij, ki prav tako razvijajo respirator »z nule«. V bitko so se vključila tudi velika podjetja, kot so Airbus s svojim respiratorskim izzivom. Nemški startup Uventions, denimo, razvija rešitev, ki omogoča razkuževanje prostorov prav medtem, ko zdravstvena ustanova deluje, ne da bi škodovala ljudem.

Omenil sem že možnosti diganosticiranja s strežnimi avtomati, brez navzočnosti zdravstvenega osebja. Verjetno bo diagnostika postala cenejša in dostopnejša tudi bolnikom samim. Morda se bo tako razširila, da jo bomo lahko uporabljali kot preventivo in bo postala del našega vsakdana. Tudi na tem področju že opažamo številne iniciative, ki poskušajo razviti najhitrejše, najvarnejše in najcenejše diagnostične naprave za koronavirus. Tako,  denimo, švicarsko podjetje s slovenskimi koreninami, Smart Blood Analytics, razvija AI model, ki paciente diagnosticira na temelju rutinskih krvnih preiskav. Na področju umetne inteligence (AI) je že mnogo podjetij, ki trdijo, da lahko predvidijo ali celo diagnosticirajo okužbe in omogičjo omejevanje izbruhov samo z analizo velike količine podatkov ali odvzetih krvnih vzorcev.

Kaj pa bodo največje prepreke, s katerimi se bodo podjetja srečevala, ko bodo svoje rešitve želela pripeljati na trg?

Vsako zagonsko podjetje želi prodreti na trg v najkrajšem mogočem času. Vendar pa v zdravstvu in za medicinske naprave obstajo zelo stroge regulative - z razlogom - saj morajo biti naprave varne in pravilno razvite. Seveda pa je inovacija znotraj tako rigoroznih okvirov izjemno zahtevna, sploh za startupe, ki pogosto nimajo vsega zahtevanega znanja, procesov in ljudi. Pomanjkanje znanja jim tako lahko izjemno oteži in podaljša pot od razvoja in rešitve pa do trga.

Kako želiš ti pripomoči k temu, da bi inovacije hitreje dosegle svoje uporabnike?

Ker je Cosylab že dolgo navzoč pri rešitvah za zdravstvo, imamo veliko izkušenj in znanja, predvsem glede regulative. V prvi vrsti lahko pomagamo, da bi inovacije prišle na trg v čim krajšem mogočem času in da bi bile čim varnejše. Prav zato smo znotraj Cosylaba oblikovali ozko fokusirano razvojno skupino Arrowfast, ki bo z znanjem in izkušnjami podpirala startupe pri njihovem razvoju inovacij in pri čim hitrejšem prodoru na trg. Kot vodja te pobude sem zelo vesel, da smo se v podjetju tako hitro odzvali.

Kako pa sam preživljaš te karantenske čase?

Haha, precej podobno kot vsi ostali! Opravljam svojo dolžnost in ostajam doma. Imam pa to srečo, da lahko v Cosylabu, kot visoko tehnološkem podjetju, in tudi v ArrowFastu, nemoteno nadaljujemo z delom – če, seveda, odmislim dinamiko domačega dela z otroci v sosednji sobi 😊.

Interview: Cosylab - How will Covid - 19 change healthcare and medical technology

The pandemic of the COVID-19 disease which is caused by the Coronavirus is not yet subsiding in most countries, despite the sacrificial efforts of medical and support staff. Public life is crippled around the world, with economies operating at significantly lower outputs. As doctors and nurses fight for the lives of a multitude of dying respiratory patients, companies are trying to adapt to the changing work and management environment while seeking new solutions.

Manufacturers of medical devices are already preparing for the new challenges in healthcare after the end of the pandemic. Today's health crisis is much more than just a problem of "masks, respirators and vaccines." Agile smaller companies and startups are already offering groundbreaking medical solutions and gadgets to the market that are giving a sense of the future of healthcare.

Among these solution providers, for example, is Smart Blood Analytics with AI-supported blood-sample analysis for Coronavirus diagnostics, MESI Medical with showing off compact ECG tablets or UVentions with smart UV sterilisation systems for widespread use in hospitals and homes. The Materialise engineering firm specialising in 3-D printing has, on the other hand, developed a device that can partially replace a respirator by providing overpressure for breathing via the oxygen supply. The FDA has approved the use of Outset Medical's home-based dialysis machine, which requires only plain water and an electrical connection to operate. Dynocardia has developed the holy grail of continuous blood-pressure measurement - a wearable ViTrack device with an optomechanical sensor.

But the biggest challenge awaiting startups is how to meet the regulatory requirements for medical devices. Startup companies generally do not possess the systems and knowledge to manage the entire development process within regulatory frameworks. Typical time-to-market for a medical device is 3 to 5 years, while it can be even longer for bio innovations or new drugs.

How can a small new company overcome the challenge? There are engineering companies that already master the entire process of developing medical devices, from planning and development to final certification of suitability and placement of products on the market. These can help startups realise their plans, as they have the expertise for all the areas they need and the processes in place.

One such group is ArrowFast Medical Device Engineering, created under the auspices of Cosylab d.d., which is a global integrator of proton therapy control systems and big-physics devices, headquartered in Slovenia. The group's leader, Igor Rogelj, points out: "Under the pressure of the pandemic, society is beginning to realise that we need to prepare much better to protect society and the economy in the event of new epidemics. We expect radical changes in the functioning of health systems, which will result from the top-to-bottom actions of countries and the WHO international organisation while being at the same time influenced by the grass-roots activity and innovative work of companies and individuals."

What direction will the development of medical devices take? Rogelj explains, "At ArrowFast, we explicitly see innovation in automated and secure systems for diagnosing biological samples without contact with healthcare personnel - be it drive-points, diagnostic 'vending machines' or even remote home measuring devices vital functions. In the future, mass-produced wearable and mobile devices for smart vital-functions monitoring and early disease diagnosis will become common. It is only a matter of time before the use of telemedicine and videoconferencing doctor-patient consultations will be an everyday occurrence. Remote monitoring and health management devices will become a mainstay in healthcare systems."

"It is not," Rogelj concludes, "that we in our group are smarter than other medical device engineers. The primary differentiating factor is that we possess years of experience and knowledge and have processes in place to develop and certify medical devices. Such experience is crucial to a startup's success - for the successful certification of its medical device and the launch of the device as a viable new product on the healthcare market."

How will COVID19 shape Medical industry and drive innovation

Igor Rogelj is the Head of ArrowFast Medical Device Engineering, a Swiss-based group formed within Cosylab d.d. Over his 25-year long career, he has built his business development and B2B marketing profile in high-tech startups that went to market with specialized niche products, especially in the MedTech industry. Igor is also one of the owners and directors in Plasmait Group – a machine builder for medical and other industries.

Igor, can you tell us a bit about your background, and what attracted you to MedTech and Medical Industry?

From the very start of entering the Medical Industry, the level of its innovation and high-tech appealed to me. And besides that, I see a real, measurable benefit to the patients and the clinical profession through the work that we do. I’ve also worked with startups a lot because you can always look forward to new technologies and new challenges with them. I started with a company Plasmait in Graz. We developed and built special machinery for the production of medical components such a stents, guide wires, special medical ropes and diabetes syringes, and fine tubes. These days, I have switched to software and hardware engineering, developing medical devices at Cosylab.

How do you see the healthcare changing in light of the COVID19 pandemic? 

The corona pandemic has been a shock and awakening for the healthcare industry worldwide, and the society in general. We have learned and recognized that we cannot deal with this level of pandemic effectively. And that prompts us to make some real changes in the years ahead. Those changes have to come from the top-down, which means from the WHO and the governments, but I envisage that the biggest driver of change will be innovation. The latter will allow the healthcare systems to re-equip themselves, reorganize themselves, and make themselves a lot more efficient, especially in situations such as epidemic or pandemic outbreaks, like COVID19. 

The governments and health organizations will have to rethink pandemic response strategies in terms of timely and focused response, rapid deployment of emergency resources, but also efficiency in diagnosis and delivery of care in case of highly contagious diseases. We will see innovation in the areas of automated and safe diagnostic sample collection with minimal involvement of medical staff, such as drive-in facilities, vending machine diagnostics points, or even remote, home-based, diagnostics devices. Looking further into the future, one can envisage wearables and mobile devices to play a significant role in preventative monitoring and early diagnosis. Telemedicine and doctor-patient consultations via video conferencing and remote monitoring devices will eventually become a norm. We will have to prepare a lot better for future epidemic outbreaks if we want to protect our society and economy. We anticipate profound changes in the healthcare system.

At this moment, it seems that recession is inevitable, if not already happening. Yet, every recession or crisis leads to innovation. What kind of innovation can we expect to see in the Medical and MedTech industry?

Besides the tragic death toll and suffering that we are already witnessing, we are likely to experience the aftermath of the economic downturn that is about to follow the pandemic. On the positive side, crisis always leads to innovation, and we can already see incentives from leaders to provide a sufficient amount of regulatory and financial support to facilitate the growth of innovation in the medical industry. There is some indication that VC funds will be eagerly perusing startups within medical devices in new business models that can make a real contribution in stemming epidemic outbreaks, and mitigating the risks to public health that accompany these catastrophes. 

You said that the change would come both from the top-down and bottom-up. Who will be the driver of the innovation from the bottom down?

The driver of the grassroots will and have been the startups and the innovators. They are, by far, the most significant driving force. Large companies have been very inefficient at driving innovation as they are too structured, and slow-moving to follow the pace of change. On the other hand, small, agile companies can move quickly; they can focus on the problem at hand and are therefore much more efficient. Once they bring their product to market, they are undoubtedly prime targets of the large corporations to take them over. 

What kind of companies, products, and solutions can we expect to see spring out from the pandemic?

Companies are already developing and deploying respirators en mass. We have seen various respirator initiatives like the one at Cambridge that are building the product from the ground up. There are also many other, ranging from those of big companies such as Airbus Ventilator Challenge to national incentives like the one we have here in Slovenia. There are also startups such as the German Uventions, which is developing solutions that enable disinfection during regular operation, taking care not to harm humans. 

I’ve already mentioned some of it like drive-in diagnostic facilities, and sample collections without any involvement of clinicians and automatic diagnosis through a vending machine-like apparatus. Ideally, we would have diagnostics as low cost, that the patients themselves can deploy. These monitoring and diagnostic devices can be used by the patient during the quarantine, or even, if low cost enough, as a preventative measure – and become a part of our everyday life. There are already many initiatives trying to find the quickest, safest, and cheapest diagnostic tools for coronavirus. Our colleagues over at Smart Blood Analytics have developed an (AI) diagnostic model which diagnoses the corona virus-infected patient based solely on a series of routine blood tests. And other AI companies are saying they can predict or even diagnose coronavirus infections or localize the outbreaks by analyzing enormous amounts of data or blood samples.

What do you think will be the most significant roadblocks companies and startups can expect when they try to bring their new solutions to the market?

Besides the fact that every startup wants to come to the market as quickly as possible, for many years we’ve seen one of the major obstacles for the startups have been rigorous regulatory frameworks. Regulatory frameworks are necessary tools to ensure that the medical devices that come to the market are safe and designed appropriately. However, pursuing innovation through such regulatory frameworks is a considerable task. Especially for startups who don’t have specific skills, processes, and know-how in place to make the most efficient route from the start of development to launch to the market. Lack of regulatory expertise hinders them from moving through the certification process and development as fast as possible.

How do you hope to contribute helping innovation in MedTech?

As Cosylab is a medical company with an extensive set of software and hardware skills with strong regulatory practices and experiences, so we should be at the forefront in providing the right support for innovation reaching the market as efficiently and safely as possible. The management of Cosylab has, therefore, decided it’s appropriate to form a very focused group that will be able to facilitate startups as they develop their innovative devices and bring them to the market. We call this initiative ArrowFast, and as its leader I am thrilled to be a part of it. 

What are you doing these days in isolation?

Ha, ha, pretty much the same as everyone else around the world. I am doing my duty, staying at home. I am lucky however, that in a team like ArrowFast, which is part of such an advanced tech company as Cosylab, we can continue to work with minimal interruption — not counting the usual work-from-home dynamics with kids in the room next door.

Prvi panevropski hackathon #EUvsVirus

Vabljeni, da se pridružite prvemu panevropskemu hackathonu #EUvsVirus, kjer je Tehnološki park Ljubljana z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za javno upravo in s partnerji slovenskega podjetniškega ekosistema, izvedbeni partner za Slovenijo. Prijave so odprte!

Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo in državami članicami EU organizira prvi panevropski hackathon, ki bo naslavljal teme razvoja inovativnih rešitev za različne globalne izzive, izhajajoče iz pandemije COVID-19. Hackathon bo povezal evropsko civilno družbo, inovatorje, partnerje in investitorje iz celotne Evrope.

Panevropski hackathon, ki bo med 24. in 26. aprilom 2020 združil preko 60.000 udeležencev iz celotne Evrope, je zgolj eden izmed mehanizmov skupnega odziva EU na izzive, ki jih je razkrila pandemija COVID-19. Več informacij (v angleškem jeziku) je na voljo na posebni spletni strani EUvsVirus in preko spletnih družbenih omrežij.

V okviru priprav na hackathon je organizacijska skupina na ravni EU identificirala 6 ključnih izzivov, h katerim je mogoče prispevati, in sicer:

• Zdravje in življenje,  

• Neprekinjeno poslovanje,

• Družbena in politična kohezivnost,

• Delo in učenje na daljavo,

• Digitalne finance in

• Drugo.

Kako sodelovati in kako prispevati?

 Posamezniki in skupine

Hackathona se lahko udeležite posamezniki in/ali skupine, ki se odločite nasloviti enega od  naštetih 6 skupnih izzivov, ki so bili identificirani na ravni EU.

Prijava posameznikov in/ali skupin poteka preko enotne spletne točke EU. Ker je zadnji rok za prijavo nedelja, 19. april 2020, ne odlašajte in se prijavite čim prej!

 Institucije in organizacije

K sodelovanju pri hackathonu vabimo tudi zainteresirane visokošolske institucije, gospodarstvo, civilno družbene organizacije, javne institucije ter MSP-je, ki bi želeli kot partnerji na različne načine sodelovati in podpreti izvedbo hackathona. Sodelujete lahko z zagotavljanjem mentorjev, sponzoriranjem zmagovalnih ekip, zagotavljanjem orodij in nagrad, sodelovanjem v evalvacijskih skupinah, diseminacijo informacij in drugo.

Del naraščajoče mreže institucionalnih podpornikov lahko postanete s prijavo na na enotni spletni točki EU.

Več informacij in statistiko prijav Slovenije si oglejte na povezavi: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/eu-vs-virus-hekaton/

Educell, ImunoArt : možnost učinkovite terapije z matičnimi celicami v boju z COVID - 19

Educell: ImmunoArt, prebojna metoda terapije z mezenhimskimi matičnimi celicami se izkazuje za uspešno v boju z akutnim respiratornim distresnim sindromom (ARDS), ki se pojavlja pri kritičnih bolnikih okuženih s COVID -19. Prvi pacienti v Italiji in Srbiji že prejeli to terapijo.

Za COVID-19 ta trenutek ni učinkovitega zdravila. V zaključni fazi te bolezni se bolniki borijo s hudim vnetjem v pljučih, katerega posledica je lahko akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Za ARDS zaenkrat ni zdravila, a se z uporabo mezenhimskih matičnih celic (MSC) ublaži njegove posledice, izboljša prebolevnost in izboljša možnosti ozdravitve okuženih. Podjetje Educell je razvilo lastno tehnologijo pridobivanja MSC in jo poimenovalo ImmunoArt.

»Ker so cepiva in zdravila za COVID -19 šele v razvoju, smo se takoj odzvali povabilu kolegov zdravnikov, klinikov iz tujine in na podlagi vzorcev, ki jih hranimo v biobanki, tudi takoj pripravili celične terapevtske pripravke, ter jih dali na voljo 3 pacientom za t.i. sočutno uporabo, « je povedal dr. Miomir Knežević, direktor biotehnološkega podjetja Educell, in nadaljeval: »Trenutno se trije pacienti v tujini zdravijo z našo ImmunoArt terapijo. Vemo, da je ta trenutek na svetu samo 5 podjetij, ki imajo ustrezna regulatorna dovoljenja, opremo in znanje ter tim, ki bi bil sposoben realizirati tovrstne terapije. Eden od njih je prav Educell.«

Video izjava dr. Miomirja Kneževića, direktorja Educell in člana Think Tanka HealthDay.si, je na voljo na tej povezavi. Prizadevanja Educell-a aktivno podpira tudi projekt ARTE, ki si prizadeva za večjo prepoznavnost regenerativne medicine in njenih učinkov.

V vnetih organih, v primeru ARDS je to sluznica v pljučih pacientov, imajo MSC sposobnost uravnavanja imunskega odziva (imunomodulacija) ter stimulacije regenerativnih procesov poškodovanga tkiva. Za pridobivanje terapevtskih celičnih pripravkov je potrebno matične celice zdravih ljudi – donorjev najprej pridobiti ter nato razmnožiti s posebnimi postopki v biotehnološkem laboratoriju. Bolniku se nato vnese zanj posebej pripravljen celični pripravek , v ustrezni prilagojeni količini. Vsaka terapija je namreč individualna, zato je nujno, da pacienta spremlja klinični tim, sestavljen iz zdravnikov in biotehnologov. Hitrost okrevanja pacienta je odvisna tudi od pacientovega imunskega stanja ter stadija bolezni. »Črpamo iz lastnih izkušenj, a se hkrati povezujemo z vrhunskimi partnerji in zdravniki iz celega sveta , je povedal dr. Miomir Knežević, direktor biotehnološkega podjetja Educell in zaključil: » naša prva klinična študijo s 30 pacienti je že v pripravi. Celične terapije lahko pomenijo velik preboj v medicini, a je varnost pacientov pri tem na prvem mestu.«
Zaradi COVID-19 je ta trenutek v svetu biotehnologije in razvoja zdravil izjemno urgentna situacija in s tem je tudi povezan boj za prestiž prvega, sposobnega predstaviti in dokazati varno in učinkovito terapijo za hude respiratorne zaplete, ki so posledica COVID-19. Poti do zdravila ali terapij je več, so pa v medicini postopki strogo regulirani, zato rešitev na kratki rok ni veliko. Ker je ključna hitrost, v Educellu ocenjujejo, da bo sposobnost sodelovanja prednost. Educell je zato konec marca povezal 13 podjetij in univerzitetnih bolnišnic v konzorciju Fight Against Corona! (FAC!). V konzorciju poleg partnerjev iz Indije, Izraela, Nemčije, ZDA in drugi držav sodelujejo tudi slovenski Nacionalni inštitut za
biologijo, Univerza v Ljubljani in zanjo Medicinska fakulteta ter Inštitut za mikorbiologijo in imunologijo. V tričlanskem Znanstveno-Raziskovalnem Svetu konzorcija sta poleg akademika prof. dr. Franca Strleta še prof. dr. Primož Rožman, dr. Stephen Minger in prof. dr. Bojana Beović z Infekcijske Klinike UKC v Ljubljani. Konzorcij se je prijavil na razpis Horizon 2020.

Kaj so mezenhimske matične celice? Zakaj je terapija z njimi aktualna za COVID - 19 paciente?

Celice, ki sestavljajo naša tkiva in organe tekom življenja propadajo, zato jih morajo nadomestiti nove. Gre za proces regeneracije tkiv, ki jih omogočajo nespecializirane celice t.i. matične celice. Mezenhimske matične celice (angl. Mesenchymal stem cells – MSC) so podskupina matičnih celic, ki jih najdemo v večini odraslih tkiv (za razliko od embrionalnih matičnih celic, ki jih najdemo samo v oplojeni jajčni celici razvijajočega se zarodka). Poleg že omenjene sposobnosti regeneracije različnih tkiv (kost, hrustanec, mišica,..) je njihova izredno pomemba lastnost sposobnost uravnavanja delovanja imunskega sistema. Sposobnost utišanja prekomerno aktiviranega imunskega sistema je tudi osnova za zdravljenje hudih respiratornih zapletov pri pacientih okuženih s COVID19. Torej, infuzija s pripravkom iz MSC (celična terapija) bi lahko pomembo zavrla delovanje imunskih celic, ki vodi v nepopravljivo poškodbo pljuč in posledično smrt najhuje prizadetih pacientov.

Kako se jih pripravi? Kako delujejo in kako se jih aplicira pacientu?

Mezenhimske matične celice (MSC), ki jih uporabljamo za zdravljenje pacientov se pridobivajo večinoma iz kostnega mozga, maščobnega tkiva ali tkiva popkovnice zdravih darovalcev. Iz omenjenih tkiv se po posebnih postopkih pridobijo posamezne celice, katere se goji/namnožuje v bioreaktorjih v visokotehnološko opremljenih laboratorijih, ki ustrezajo standardom farmacevtske industrije. Ko se pridobi dovolj veliko število celic za posamezne doze za zdravljenje, se jih pripravi v obliki t.i. celičnega pripravka, ki se običajno aplicira v veno (kot transfuzija krvnih pripravkov; intravenozna aplikacija). MSC delujejo tako, da regenerirajo poškodovana tkiva in da utišanjo prekomerno aktivni imunski sistem. 

Kako daleč je Educell s kliničnimi študijami, ki bi na širšem vzorcu potrdile učinkovitost teh terapij?

Educell je del mednarodnega konzorcija (13 partnerjev, 8 držav, 3 kontinenti; z znanji s področja celičnih terapij, razvoja bioreaktorjev in medicinskih pripomočkov, identifikacije in karakterizacije virusov, biofarmacevtske proizvodnje, kritične nege in vodenja kliničnih študij ter regulatornih zadev), ki nima samo raziskovalnih ambicij, pač pa operativno že raziskovalno in klinično povezano deluje. Klinične študije so v zaključni fazi priprav, želimo jih čimprej začeti. Ta trenutek urejamo zadnjo dokumentacijo s petimi klinikami v Srbiji in dvema klinikama v Italiji. Ključna regulatorna avtoriteta je Evropska agencija za zdravila (European Medical Agency; EMA), saj so za vse nas, ne glede na naglico, potrebni brezhibni postopki in centraliziran postop prijave kliničnih študij.

Kako konkurenčno je podjetje Educell s svojim znanjem tudi globalno?

Educell je slovensko biotehnološko podjetje, ki že več kot 20 let uspešno razvija celične terapije za zdravljenje pacientov, osnovane tudi na mezenhimskih matičnih celicah. Podjetje zaposluje 7 doktorjev znanosti s področja biologije, biotehnologije ter mikrobiologije ter 4 visoko usposobljene celične tehnologe. Od same ustanovitve dalje, raziskovalci sodelujejo v številnih domačih in tujih projektih. V okviru mednarodnih povezav so bile opravljene tudi mnoge doktroske disertacije. Podjetje ima tudi lastno biobanko, v kateri shranjuje celice in tkiva v vsebnikih s tekočim dušikom – krioprezervacija. Prav tako razpolaga z bioreaktorskimi sistemi, ki omogočajo pridobivanje večjega števila celic, kot jih lahko pridobimo z običajno “ročno” pridelavo, obenem pa še povišajo stopnjo varnosti tako pripravljenega celičnega pripravka. Vsi koraki pridelave celic je namreč izvajajo v visokotehnoloških laboratorijih, ki delujejo po smernicah farmacevtske industrije za proizvodnjo zdravil. Educellov inovativni celični pripravek ImmunoArt je bil razvit leta 2014 za zdravljenje hudih imunskih zapletov, ki nastanejo kot posledica presaditve darovanega kostnega mozga ob raznih onkoloških/hematoloških boleznih. Pripravek je bil izdelan za 11 pacientov s hudo obliko bolezni presadka proti gostitelju (angl. Graft versus host disease; GvHD). Glede na klinično izkazano učinkovitost utišanja imunskega odziva pri nekaterih pacientih, je pričakovati, da bi ImmunoArt lahko deloval tudi v primeru prekomernega odziva imunskega sistema pri pacientih s COVID-19.   

Projekt ARTE želi programsko območje Italija-Slovenija razviti v referenčno točko evropskega ekosistema za inovativne terapije in regenerativno medicino. Okrepiti želi konkurenčnost območja in ga narediti privlačnega za naložbe v Smart Health ter okrepiti sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi raziskovalnimi središči, bolnišnicami, podjetji, tehnološkimi parki in vlagatelji.

The ARTE project aims to develop the programme area of Italy-Slovenia area into a reference point of the European ecosystem for innovative therapies and regenerative medicine. It seeks to strengthen the competitiveness of the area and make it more attractive for investment in Smart Health and to enhance cooperation between Italian and Slovenian research centers, hospitals, companies, technology parks and investors.

Poročilo z MeetUp Webinarja: Financiranje zdravstvenih inovacij v času COVID-19

Na webinarju je sodelovalo točno 100 udeležencev, vsem se zahvaljujemo za udeležbo.

Za vse, ki se niste uspeli udeležiti webinarja, spodaj objavljamo poročilo z webinarja, posnetek pa si lahko ogledate tudi na našem youtube kanalu.

V uvodnem delu je izraelski investitor in ustanovitelj združenja mHealth Izrael, Levi Shapiro, predstavil njegova pričakovanja glede razvoja v naslednjih petih letih. Pričakovanja je razdelil v šest kategorij:

1. Biokonvergenca. Pričakujemo lahko val investicij za rešitve sestavljenje iz znanja biologije podprtega z umetno inteligenco, fiziko, digitalizacijo in nanotehnologijo.

2. Farmacija bo kralj krize. Vsaj kratkoročno bodo farmacevtska podjetja predstavljala največji delež vrednosti v zdravstvenem sektorju. Ker se zdravstveni sistemi trenutno soočajo s spopadanjem s koronavirusom, je večina drugih zdravstvenih posegov začasno ustavljenih, kar je slaba novica za podjetja s področja medicinske tehnologije. Trenutna situacija bo naslednjih nekaj mesecev vplivala na vrednosti podjetij tega segmenta, kar pomeni, da bodo imeli tudi večji igralci s tega področja manj sredstev za vlaganja v mlade startupe.

3. Porast telemedicine. Ko je pandemija dosegla ZDA, je poskočila uporaba oskrbe na daljavo, torej kombiniranje zahtevne medicine z minimalnim fizičnim stikom med zdravstvenimi delavci in bolniki. Po umiritvi zdravstvene krize je pričakovati poskok v povpraševanju digitalnih rešitev za mentalno zdravje, med drugim tudi zaradi pričakovanjega visokega števila zdravstvenih delavcev s post-travmatskim sindromom. Trenutno kriza, je dejal Shapiro, je pokazala tudi potrebo po ponovnem premisleku o posodobitvi skrbi za starejše, ki jim je že mogoče ponudi veliko orodij za spremljanje in skrb na daljavo. “Mislim, da bodo zdravniki v prihodnosti veliko več časa preživeli pred ekrani in preklapljanjem med različnimi programi za spremljanje bolnikov prek katerih bodo vodili zdravljenje,” je dejal Shapiro.

4. Upad rešitev namenjenih direktno potrošnikom. Varnost, kakovost in učinkovitost bodo prevladale nad priročnostjo, ki jo obljubljajo nekatere digitalne rešitve.

5. Zdravstveni ponudniki bodo stopili korak nazaj od investiranja v startupe. Shapiro pričakuje, da bodo bolnišnice v ZDA, ki so v zadnjih petih letih razvijale svoje investicijske sklade, vsaj nekaj let svoje vire usmerjale v komercializacijo znanja in rešitev razvitih znotraj ustanov samih, namesto iskanja potencialno profitabilnih naložb na trgu.

6. Priložnost ostaja v oskrbovalnih verigah. Ena kritičnih točk zdravstvenega sistema je še vedno bolj racionalno upravljanje z zalogami. Bolnišnice na zdravstvenega delavca zaposljujejo tri do štiri administrativne delavce. Kriza je pokazala številne šibkosti oskrbovalne verige - od tega, da zdravniki 20 do 25 odstotkov časa namenijo iskanju zalog, do težav s kakovostjo in dostopnostjo materialov v času krize. Sistemi so bistveno manj razviti, kot bi lahko bili.

Čas za “collabetition”

V zadnjih nekaj letih je vse več govora o novih poslovnih modelih in vse več se govori o pomenu sodelovanja namesto tekmovanja med podjetji. Iz tega tudi skovanki “collabetition” (collaberation + competition) in “coopetition” (cooperate + competition). Snovalka novih poslovnih modelov na področju digitalnega zdravja Nana Bit-Avragim iz Berlina je na webinarju med drugim poudarila, da bo ravno to - grajenje skupnosti in ne tekmovalnost morala biti strategija preživetja za podjetja na področju zdravstvene tehnologije.

Biotehnologija bo rešitelj prihodnosti

V primerjavi s Shapirom, Bit-Avragimova kot kralja prihodnosti vidi biotehnologijo, ne farmacijo. Primeri, ki jih je navedla, so kanadsko podjetje Cyclica, ki se ukvarja z decentralizacijo odkrivanja zdravil s pomočjo umetne inteligence in računske biofizike. Cyclica je pred kratkim razkrila načrt za pomoč vsem, ki trpijo zaradi posledic novega virusa.

Drug primer je dansko podjetje ImmuniTrack, ki je biotehnološki in farmacevtski skupnosti za prosto uporabo in hitrejše iskanje rešitev za spopadanje s COVID-19, objavilo 174 epitopov (del molekule antigena, ki se specifično veže z veziščem za antigen na protitelesu).

Odprta znanost

Kot velika zagovornica odprte znanosti, v kateri vidi velik potencial za hiter razvoj v prihodnosti, je Bit-Avragimova omenila je Structural Genomic Consortium, neprofitno organizacijo, ki pospešuje raziskave s tem, da lastne ugotovitve znanstveni skupnosti ponuja brez obveznosti.

Radodarnost pri iskanju financ?

Med novimi koncepti za iskanje sredstev za mlada podjetja je Bit-Avragimova izpostavila radikalno radodarnost. Gre za iz Kanade izhajajoč koncept, pri katerem člani skupnosti vlagajo v sklad, sredstva pa so nato brez obresti namenjena novim, skrbno izbranim projektom. Partnerstva in skupnosti bodo tako po njenem mnenju predstavljale prihodnost za razvoj.

BIt-Avragimova je omenila tudi, da je EU na voljo namenila veliko sredstev za razvoj rešitev proti koronavirusu.

Razprava: “Razmere so ugodne za ustanovitev novega podjetja”

V razpravi so štirje panelisti - Levi Shapiro, Nana Bit-Avragim, italijanski investitor Giovanni Loser ter direktor podjetja Mediately Blaž Triglav delili, kako so se države,  iz katerih izhajajo, spopadle s krizo.

Prihajajoč iz Italije, je Giovanni Loser dejal, da se od Italije druge države lahko veliko naučijo.  Predvsem to, da zgolj dobro razpreden zdravstveni sistem in dostopnost do zdravstva ne zadoščata za uspešen spopad s krizo, temveč morajo imeti države za prihodnje podobne situacije že vnaprej opredeljene načrte organizacije v krizi. Možnost takojšnje uvedbe takih ukrepov, bi v trenutni krizi olajšalo boljše izvajanje zdravstvene oskrbe.

Ena v medijih večkrat omenjenih statistik glede Nemčije je bilo relativno nizko število smrti v primerjavi z drugimi državami. “To je delno mogoče pripisati dejstvu, da ima Nemčija visoko število postelj na oddelkih za intenzivno nego, kar je bilo v preteklosti večkrat kritizirano. V primerjavi z Italijo, ki ima 12,5 postelj na 100.000 prebivalcev, ima Nemčijo 29 postelj, število naj bi tem času dvignili celo na 40,” je omenila Bit-Avragimova. Dodatno so bili diagnostični testi v Nemčiji široko dostopni, s ciljem, da bi presejali populacijo milijona ljudi. Podobno kot druge države, se je Nemčija ob začetku izbruha soočala s težavami pri čim hitrejšem zagotavljanju zanesljivih informacij zdravstvenim delavcem. 

Po besedah Shapira se je Izrael dobro spopadel z izbruhom virusa, saj je država navajena stalno pripravljenost na različne nevarnosti, temu primerno sledi tudi organiziranost zdravstva. Poleg tega je Izrael narod inovacij in startupov, zato je veliko že validiranih tehnoloških rešitev ustrezno pripomoglo k zagotavljanju telemedicinskih storitev in hitre zdravstvene oskrbe brez neposrednega stika med posamezniki. Kot je dejal Shapiro, so ravno podjetja z že uveljavljenimi telemedicinskimi rešitvami tista, ki bodo zmagovalci te krize. Kot Američan pa Shapiro ni optimističen glede stanja v ZDA. Po njegovem mnenju bo zaradi počasnega odziva na širitev virusa v ZDA stanje tam bolje šele, ko bo na trgu cepivo. “Kalifornija, Massachusets in New York predstavljajo kraje kjer je 90 odstotkov vlagateljskih sredstev in te države so najbolj prizadete v trenutni pandemiji,” je ilustriral.

Posledično Shapiro pričakuje, da bo v naslednjih mesecih splošno gledano težje pridobivati investicije, saj se bodo investitorji bolj osredotočali na ohranjanje in skrb trenutnih podjetij, v katera so že investirali. Zato startupom svetuje, naj se z dobrim finančnim načrtom pripravijo na naslednjih 18 mesecev. Obenem je jasno, da bo zdravstvo letos še bolj kot v preteklosti  ena najbolj vročih tem ameriških volitev, zato je potencial za ustanavljanje novih podjetij, velik.

Slovenija, majhna država, ki pa meji na Italijo, se je, kot kaže zaenkrat, z zajezitvijo okužb s COVID-19 dobro spopadla, je dejal Blaž Triglav, direktor podjetja Mediately, ki 100.000 zdravnikom v osmih evropskih državah v aplikaciji ponuja orodja za pomoč pri odločanju. Ob izbruhu krize je Mediately med svojimi uporabniki izvedel anketo o tem, kaj potrebujejo in kaj jih skrbi ter na podlagi rezultatov začel znotraj aplikacije zagotavljati ustrezna orodja in uradne informacije, ki so bile usklajene z lokalnimi smernicami obravnave. V primeru manjka lokalnih, so podajali informacije mednarodnih smernic.

Kaj lahko startupi naredijo v krizi zaradi COVID-19?

Kot soustanovitelj podjetja tik po finančni krizi leta 2008, Triglav verjame, da je trenutno obdobje priložnost za ustanavljanje novih podjetij, saj bodo ta prisiljena na osredotočenost zagotavljanja dodane vrednosti in čim prejšnje samozadostnosti v primerjavi s pritiskom k hitri rasti, ki so prisotni v času ekonomskega razcveta. Iz preteklih izkušenj, ko je bil Mediately že v finančnih težavah zaradi potrjenih investicij, ki so prihajale z zamudo, so se v podjetju na prihodnje mesece dobro pripravili. “Že ob začetku izbruha v Evropi so nas poklicali investitorji in rekli - fantje, zdravstvena kriza bo po nekaj mesecih minila, šele na to se začne prava finančna kriza,” je omenil Triglav in dodal, da so se v podjetju takoj lotili izdelave različnih možnih scenarijev, pregledali odhodke in minimizirali stroške.

Italijanski investitor Giovanni Loser je izrazil optimizem glede prihodnosti za startupe s področja zdravstva. Verjame, da so se digitalne zdravstvene rešitve zdaj dokazale do te mere, da se spreminja tudi kultura kupcev, kar bo vplivalo na poslovne modele. S tega vidika je zato za zdravstvene startupe sedanja kriza zelo drugačna od ekonomske leta 2008.

Nana Bit-Avragim priložnosti vidi v rešitvah za zdravje in dobro počutje. Opaža tudi, da se Nemčija hitro prilagaja trenutnim razmeram, in da je lani sprejeti zakon o eZdravju omogočil pospešen napredek na področju invoacij digitalnega zdravstva in njihove uporabe v Nemčiji.

MeetUp webinar 9. april 2020: Financiranje zdravstvenih inovacij v času COVID-19

Termin: četrtek, 9. april 2020, od 14:00 do 15:20

Lokacija: platforma Zoom, registracije sprejemamo v Eventbrite - povezava

Vlaganje v tehnološke rešitve na področju zdravstva je zadnja leta vztrajno naraščalo. Kakšna prihodnost se obeta zaradi ekonomskih učinkov koronavirusa? Ko je koronavirus dosegel Evropo in ZDA, je se je uporaba telemedicine izjemno povečala, številna podjetja so pripravila digitalne rešitve za zdravstveno osebje in pacinete. Kakšne bodo ekonomske posledice koronavirusa na financiranje podjetij?

Pridruži se nam 9. aprila ob 14. uri

Govorili bomo o trendih pri financiranju inovacij v zdravstvu pred krizo in spremembah zaradi krize, delili bomo tudi pričakovanja za prihodnost. Če se boš udeležil dogodka, prosim izpolni anketo in nam povej, kaj o tem misliš ti, postavi vprašanja, komentiraj, da bomo o tem lahko skupaj govorili na samem dogodku.

Program: 

14:00-14:05 Uvod

14:05-14:20 Pregled globalnih trendov na področju medicinske tehnologije in digitalnega zdravja (Levi Shapiro) 

14:20-14:35 Razvoj finančne krajine v zdravstvu in učinki koronavirusa (Nana Bit-Avragim) 

14:35-15:10 Okrogla miza: Učinki koronavirusa na ekonomijo, financiranje podjetij in startupov na področju zdravstva (Nana Bit-Avragim, Levi Shapiro, Giovanni Loser, Blaž Triglav, moderator Tjaša Zajc) 

15:10-15:20 Q&A

Dogodek bo potekal v angleščini.

Govorci:

 Levi Shapiro, investitor, podjetnik, ustanovitely mHealth Israel

Levi Shapiro je inovator na področju digitalnega zdravja z uspešno zgodovino investicij in ustanavljanja novih podjetij. Med drugim je tudi ustanovitelj neprofitne organizacije mHealth Israel, ki podpira izraelsko skupnost podjetij v zdravju. Trenutno tudi poučuje podjetništvo v digitalnem zdravju na BioMED MBA programu pri univerzi Hebrew University.

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/levishapiro/

Twitter: https://twitter.com/levshapiro

Posebno vabilo: Levi vabi člane HealthDay.si tudi na udeležbo na webinarju o zdravstu v Franciji, 2. aprila ob 14h, na povezavi tule.

Nana Bit-Avragim, arhitektka rešitev digitalnega zdravja

Nana Bit-Avragim je zdravnica-znanstvenica in snovalka digitalnih zdravstvenih rešitev z interesom v radikalni inovaciji. V preteklosti je uspešno razvila širok spekter platform in inovacijskih programov med neprofitnimi organizacijami, podjetji in fakultetami pri nemški fundaciji Charité, nemškim odsekom Singularity University in v zadnjem obdobju pri medicinski fakulteti Brandenburg Medical School. Je tudi svetovalka več startupom v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici in Izraelu.

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/nana-bit-avragim-70565665/

Twitter: https://twitter.com/LeloBurti

Blaž Triglav, CEO Mediately

Blaž Triglav je izkušen podjetnik s področja zdravstva. Leta 2013 je so-ustanovil družbo Mediately, ki zdravnikom pomaga pri lažjem odločanju s pomočjo Mediatelyjevih digitalnih orodij. Obenem Mediately farmacevtskim družbam omogoča učinkovito oglaševanje v digitalni dobi. Mediatelyjeva aplikacija Register zdravil strmi postati vodilna aplikacija za pomoč pri odločanju zdravnikom v osrednji in vzhodni Evropi, uporablja jo že več kot 100.000 zdravnikov. 

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/blaztriglav/

Intervju z njim smo objavili na HealthDay.si novicah.

Giovanni Loser, direktor BioValley Investments Partner s.r.l.

Giovanni Loser je investitor z bogatimi izkušnjami vodenja in mednarodne koordinacije globalnih podjetij. Med drugim je v preteklosti delal za illycaffe, Fortress Investment group, Aedes, Rinascente and Pirelli Group. Področja njegove specializacije so finance, strateško načrtovanje, digitalna transformacija, projektno vodenje in pogajanja na področju finančne industrije, potrošništva, pogajanj in znanosti.

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/giovanni-loser-40634798/

Tudi z Giovannijem smo objavili intervju na HealthDay.si novicah.

Dogodek organiziramo v sodelovanju z Arte (Interreg IT-SLO)

Naš partner pri organizaciji tega in številnih drugih dogodkov je Faces of Digital Health, poslušajte Tjašine podcaste iz sveta digitalnega zdravja.

Healthcare innovation financing in times of COVID-19

What will be the economic consequences of coronavirus on fundraising in digital health, MedTech and biotech? About this Event Investments in digital health and biotech have been steadily rising in the last few years. When the coronavirus reached Europe and the US, the use of telemedicine surged, and numerous companies built digital solutions within days to support healthcare and individuals. What will be the economic consequences of coronavirus on fundraising?

Join us for the webinar on 9 April at 2 pm,

where we will talk about the funding trends before the pandemic and discuss expectations of the future. Please fill out this survey before the event and share your thoughts, questions, which we will then address together!

When: 9. april 2020, 14:00

Where: Zoom teleconferencing platform, registrations are welcome in Eventbrite

Duration: 14:00 - 15:20

Agenda: 

14:00-14:05 Introduction 

14:05 - 14:20 Overview of the global digital health scene up until now, COVID-19 related investments (Levi Shapiro) 

14:20-14:35 Rethinking financial landscape in healthcare and future trends given the COVID-19 induced economic crisis (Nana Bit-Avragim) 

14:35-15:10 Round table: Effects of COVID-19 to business (Nana Bit-Avragim, Levi Shapiro, Giovanni Loser, moderator Tjaša Zajc) 

15:10-15:20 Q&A with the audience

Speakers:

Levi Shapiro, Founder of mHealth Israel

Levi Shapiro is a global thought-leader in the field of digital health and Health technology. He runs the digital health program in the BioMED MBA at Hebrew University, where his course is available for e-learning. Mr. Shapiro is the Founder of mHealth Israel, a non-profit supporting Israel’s healthtech, Health IT and MedTech startup community, with more than 7,000 members. He holds several Board positions and is a retained advisor by prominent global healthcare organizations. Over a career spanning more than two decades, including seven years in Beijing and Tokyo, Mr. Shapiro launched new business units (IBM), new products and services (Toyota) and a variety of technology startups. He is an investor and Board Member in numerous Israeli HealthTech startups and formerly a General Partner in the Veritas Digital Health fund. Mr. Shapiro holds degrees from Tulane (BA), Cornell (Asian Studies, FALCON program) and MIT (MBA).

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/levishapiro/

Twitter: https://twitter.com/levshapiro

Special invite: Levi invites all HealthDay.si members to also participate in a webinar on Healthcare in France, on April 2 at 14:00, more information here.

Nana Bit-Avragim, digital health business architect

Nana Bit-Avragim is a physician-scientist and digital health business architect with a focus on radical innovation. In the past, she had successfully developed and executed a broad scope of networking platforms and innovation programs between NGOs, SMEs and academia at Charité Foundation; German hub of Singularity University, an executive education organisation based on NASA Research Park in Silicon Valley; and lately at Brandenburg Medical School. Actively transforming the current healthcare industry, Nana enjoys serving as an advisor to several digital health companies in the UK, Germany, Switzerland and Israel.

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/nana-bit-avragim-70565665/

Twitter: https://twitter.com/LeloBurti

Blaž Triglav, CEO Mediately

Blaž Triglav is an experienced executive in the digital healthcare space, helping doctors make better decisions with digital tools and helping pharmaceutical companies market effectively in the digital age. He co-founded Mediately in 2013 and launched Mediately Drugs app, which strives to become the  Nr.1 digital medical tool in Central and Eastern Europe used by more than 100,000 doctors.

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/blaztriglav/

Giovanni Loser, CEO of BioValley Investments Partner S.r.l.

Giovanni Loser is a versatile professional with a cross-industry career history steering global operations on behalf of start-up and established organizations. His career portfolio is comprised of entities as illycaffe, Fortress Investment group, Aedes, Rinascente and Pirelli Group. His areas of expertise include finance, strategy development and execution, digital transformation, program/project management, and contract negotiation in finance, retail, consumer goods, digital, high technology and life science.

Linkedin: https://www.linkedin.com/in/giovanni-loser-40634798/

The event is organised in cooperation with Arte (Interreg IT-SLO)

Our partner in this event and many others is also Faces of Digital Health, we recommend you check it and listen to the podcasts Tjaša Zajc is publishing.

Intervju z Nano Bit-Avragim

“Kakšna je evolucija sprememb možnih financiranj startupov v zdravstvu? “

Biotehnologije in rešitve digitalnega zdravja se razlikujejo pri načinu zbiranja sredstev za razvoj. A številni trendi na področju investicij so skupni, opazuje Nana Bit-Avragim, arhitektka poslovnega razvoja rešitev na področju digitalnega zdravja. Leti 2018 in 2019 sta na področje digitalnega zdravja prinesli rekordno količino kapitala.

Podjetja, ki razvijajo rešitve za zdravstvo, so že od nekdaj veljala za tvegane naložbe, saj med drugim traja dolgo, preden rešitve pridejo na trg. Posledično je iskanje investicij za startupe težje, sploh v prvih fazah podjetij.“Investitorji v ZDA in korporacije, evropska, specifično nemška, podjetja hitreje financirajo v seriji C ali kasneje,” pravi Nana Bit-Avragim.

Digitalno zdravje in biotehnologija

V primerjavi z rešitvami za digitalno zdravje, kamor spadajo različne aplikacije in programi večinoma za posvete na spletu in telemedicino, je biotehnološki razvoj veliko dražji, več denarja je namenjenega in potrebnega za raziskave in razvoj. Zaradi tega so biotehnološka podjetja večinoma izpeljanke raziskovalnih univerzitetnih projektov ali patentirane rešitve s potencialom za komercializacijo.

V javnosti odmevnejši izumi na področju biotehnologije v zadnjem času so 3D tiskane rešitve in diagnostika na podlagi metode CRISPR. “Ameriško podjetje Mamooth Biosciences, ki se ukvarja s CRISPR tehnologijo, trenutno prehaja na področje gensko zasnovane diagnostike, kar bi zahvaljujoč natančni diagnostični metodi, ki ne zahteva široke infrastrukture in visoko kvalificiranega kadra, znižalo stroške testiranja za infekcijske bolezni. Na področju 3D tiska vodilno podjetje Cellink, deluje v smeri tiska celotnega srca. Če bi lahko začeli tiskati organe, bi to radikalno spremenilo področje transplantacijske medicine. Ocenjeno je, da bi 3D biotiskanje letno rešilo 100.000 življenja zaradi krajšega čakanja na primerni organ,” dva primera navaja Nana Bit-Avragim.

Priložnosti med javnimi viri financiranja

V Evropi veliko držav kot so Nemčija, Avstrija in Francija, ponujajo različna javna sredstva za mlada podjetja. Francoska vlada je leta 2018 začela izvajati celovit program za uvajanje telemedicine in z umetno inteligenco podprte platforme, kar predstavlja priložnost za gradnjo telemedicinske infrastrukture v države. “V Nemčiji sta glavni mesti z javnim financiranjem Berlin in Munchen, ki podjetjem ponujata 100.000 evrov zagonskega kapitala,” navaja Nana Bit-Avragim.

Če je bila Nemčija še nedavno videna kot država, ki zaradi strogih zahtev po varovanju podatkov spada med počasnejše države pri digitalizaciji na nacionalni ravni, se od leta 2019 obetajo spremembe. Nov zakon o eZdravju uvaja zahtevo za vključevanje validiranih digitalnih zdravstvenih rešitev v sheme javnega zdravstvenega zavarovanja. V ZDA na drugi strani, Silicijevo dolino z gradnjo lastnih ekosistemov začenjajo dohitevati Texas, New Jersey, Severna Karolina in Boston.

“Ena posebnosti ameriškega trga, manj pogosta v Evropi, so operativni vlagatelji, ki poleg finančne podpore v startupe posegajo pri kadrovanju. Njihov namen je najti najboljše manjkajoče kadre za uspeh podjetja, kar odpira nove možnosti za hitrejši razvoj. Evropski primer takšnega investitorja ja Project A in Berlin,” še omenja Nana Bit-Avragim.

Kaj je narobe z lokalnimi podjetji?

Bit-Avragimova opaža tudi, da v več primerih po svetu investitorje bolj privlačijo podjetja izven lastnega okolja. Nemški podjetji Ada Health in Kaia Health sta le dva primera zelo uspešnih nemških podjetij, ki so ju podprli tuji investitorji. “To ovira razvoj lokalnega ekosistema, kar je škoda,” meni Nana.

Še en viden preskok v miselnosti investitorjev je odmik od poudarka po hitri rasti podjetij in njihovih ocenah vrednosti. Poudarek se seli k širitvi prisotnosti produktov ali storitev podjetij na trgu in ustvarjanju denarnih tokov že v zgodnjih fazah. “Dober investitor bo podjetju predlagal počasnejšo rast, ki pa omogoča boljšo definicijo ključnih kupcev in pozicioniranje na trgu.”

Ustanovitelji podjetij postajajo zadržani do deljenje deležev podjetja

Eden izmed trendov med podjetniki, piše New York Times, je želja ustanoviteljev po neodvisnosti od institucionalnih investitorjev. Nov koncept, ki ga omenja Nana Bit-Avragim, so investicije merjene po učinku. Gre za koncept z visokim tveganjem, pri katerem je ekipa glavni dejavnik odločanja za investitorje. Model odpira nove možnosti predvsem za ženske podjetnice. “Trenutno dva odstotka ženskih ustanoviteljic dobi investicije, čeprav so ženske boljše pri zbiranju investicij. Raje sredstva nabirajo počasi in se na investitorje obrnejo v seriji A zbiranja denarja, zgodnejše faze pa poskušajo izvesti z drugimi finančnimi viri,” komentira Bit-Avragimova.

Še en nov koncept, ki prihaja iz Kanade, je koncept radikalne radodarnosti SheEO. V sklopu koncepta je 500 žensk iz Kanade doniralo 1000 dolarjev za sklad za ženske ustanoviteljice na šestih področjih, med katerimi je tudi zdravstvo. V sklopu koncepta izbrana podjetja prejmejo 100.000 dolarjev visoko posojilo brez obresti. Podjetja dobijo tudi dostop do povezav, ki jih imajo investitorke.

“Rethinking the funding landscape in digital health “

2018 and 2019 were record years in terms of funding digital health solutions so far. While biotech and digital health are specific when it comes to fundraising and returns on investments, several trends in startup funding are happening in general, observes Nana Bit—Avragim, digital health business architect.

Healthtech companies are risky investments due to the long road for products to reach the market. This, in turn, toughens raising larger amounts of money in the early stages of companies. “Investors in the US and corporations are more open to funding European - specifically German - companies starting from Series C and later-stage funding rounds,” says Nana Bit-Avragim.

Digital health and biotech

Compared to digital health solutions - from software solutions for telemedicine and online consultation - biotech development is much more expensive, with more money spent on research and development. Consequently, many biotech companies are spin-offs from university research projects or are patented findings that hold commercialisation promise.

More visible examples of the latest biotech inventions are 3D printing solutions or CRISPR diagnostics solutions. “The US-based company Mamooth Biosciences, developing CRISPR products, is currently shifting in the area of gene engineering diagnostics, which could radically decrease prices of testing for infectious diseases and enable precise solutions for rapid diagnostics to eliminate the need for expansive laboratories. In the 3D printing space, Cellink, the US and Swedish leading bioprinter and bioink company, aims at 3D printing the whole heart. The area of organ transplantation could be radically improved if these solutions turn out to be safe and effective. For people living with terminal kidney insufficiency, 3D bioprinting could save about 100.000 lives yearly due to shorter waiting times for organ transplantation,” explains Nana Bit-Avragim.

Public funding opportunities

In Europe, many countries such as Germany, Austria and France offer various public funding options. The French government started a comprehensive program for AI-based platforms and telemedicine in 2018, which offers a great opportunity to build a telemedicine infrastructure in the country. There’s plenty of funding coming into Germany with Munich and Berlin as two cities with several public funding opportunities of around 100.000 euros for seed funding, says Nana Bit-Avragim.

If Germany was seen as a slow-moving country when it comes to digitization, an important change happen last year. The new eHealth law opened the doors for startups with validated solutions to be included in public insurance schemes for reimbursements.

In the USA, Texas, Seattle, New Jersey, North Carolina are among the cities highly competing with Silicon Valley and Boston with their development of specialized ecosystems.

One of the specifics of the US market are also operational VCs, which are less known in Europe. Operational VCs don’t only fund companies but their team structure - they try to find good missing team members that have the potential to accelerate the development of a specific company. A European example of such an investment firm would be Project A in Berlin.

Low interest of investors for local companies?

A surprising Nana’s observation based on discussions with various global players is that investors often seem to be more interested in companies outside of their own country. Ada Health and Kaia Health are just two examples of today successful startups that received VC money mostly from abroad. “This hinders the development of local ecosystems, which is a shame,” says Nana.

Moving aside the appeal to invest into foreign companies, another notable shift in the mindset of investors is happening - they are moving away from strong pressure to get fast high returns caused by the rapid growth of companies and their valuations. The emphasis is moving towards companies scaling their products and creating revenue streams first, as early as possible. “Many investors are hoping to get the product to market, but the good investors will recommend startups to grow slowly, take time to define good customers and find their place on the market.”

Funding in general: founders don’t want to give up equity

As mentioned in the New York Times, a new trend is also developing where startups don’t want to be dependant on institutional investors. New funding models are following this trend. A new concept mentioned by Nana Bit-Avragim is impact investments, which is a high-risk concept with the team being the main metric for investment. This opens up new opportunities, especially for women entrepreneurs. “At the moment, only two per cent of female founders get funded. However, female founders are better fundraisers - they fundraise slower but going straight to A round, with trying to get through earlier stages with different funding,” comments Nana. Another new concept coming from Canada is the radical generosity concept - SheEO,  where 500 women in the country donated 1000 dollars for a fund for female lead companies in six different areas. The interesting thing about the concept is that companies get a 100.000 dollars loan without interest rates. Companies also get access to the networks of included investors.

Intervju z Blažem Triglavom, Mediately

“Rezultat certifikacije je tudi večje zadovoljstvo zaposlenih”

26. maja letos v veljavo stopa leta 2017 sprejeta uredba o medicinskih pripomočkih, ki med drugim prinaša spremembe za proizvajalce programske opreme in aplikacij. 19. člen uredbe namreč veli, da “programska oprema sama, kadar jo proizvajalec posebej nameni za uporabo za enega ali več medicinskih namenov iz opredelitve medicinskega pripomočka, šteje za medicinski pripomoček.” Slovensko podjetje Mediately, ki zdravnikom omogoča enostavno iskanje informacij o zdravilih, ponuja različna orodja za predpisovanje in diagnosticiranje, ter se spušča tudi na področje izobraževanja v medicini. Na uredbo so v podjetju dobro pripravljeni.

 Z direktorjem Blažem Triglavom smo se pogovarjali o tem, kako se podjetje loteva novih trgov in kako so se lotili certifikacije aplikacije Register zdravil, preden v veljavo stopi uredba o medicinskih pripomočkih.

Podjetje Mediately je danes staro sedem let. Za začetek: kakšna je vaša refleksija o razvoju podjetja?

Register zdravil Mediately, prej znan pod imenom Modra jagoda, je nastal zaradi med zdravniki zaznane potrebe po hitrejšem iskanju informacij o zdravilih. Hitro smo ugotovili, da se s problemom ne srečujejo le zdravniki v Sloveniji. Na Zahodu so tehnološke rešitve sicer že obstajale, v vzhodni in osrednji Evropi pa ne. To so postali prvi trgi za naš prvi produkt - aplikacijo o informacijah o zdravilih za zdravnike. S širitvijo in rastjo podjetja smo začeli razmišljati, kako lahko celoviteje pomagamo zdravnikom pri kliničnem delu, saj so zdravila le majhen del klinične zgodbe. Ugotovili smo, da zdravniki potrebujejo podporo tudi pri diagnosticiranju in določanju aktivnosti bolezni. Aplikacijo smo tako razširili še z kliničnimi orodji, ki pridejo prav v vsakodnevni praksi. Izdelali smo tudi orodja za odmerjanje nekaterih zdravil. Zdravnik namesto, da prebira dolgo in pusto navodilo za uporabo zdravila, v izdelan kalkulator znotraj naše aplikacije vnese potrebne parametre in dobi odgovor.

Koliko orodij trenutno ponujate?

Trenutno ponujamo več kot 70 orodij, od splošno uporabnih za vse zdravnike, do specializiranih in sicer na področjih multiple skleroze, kronične vnetne črevesne bolezni, rakavih obolenj, atrijske fibrilacije in še precej drugih. Nabor orodij vztrajno širimo.

Kje so v tej zgodbi izobraževanja? Zakaj se lotevate še tega, glede na to, da jih organizirajo tudi druge organizacije in podjetja?

Pri pripravi orodij smo bili prepričani, da so zdravniki s temi klasifikacijami, enačbami,  novimi smernicami in drugimi novostmi seznanjeni in jih že uporabljajo. Izkazalo se je, da ni vedno tako, in da je tudi na tem področju podpora v obliki izobraževanja zelo dobrodošla.

Naša misija je vedno bila zdravniku ponuditi najboljšo možno informacijo o zdravljenju. Izobraževanja o smernicah, orodjih in zdravljenju tako podpirajo našo usmeritev. Pravzaprav je naš razvoj je šel v obratni smeri: najprej smo se osredotočili na zdravila, ki so na koncu poti odločanja, potem smo razmišljali o diagnosticiranju in sedaj o osnovi - izobraževanju. Koncept učenje-diagnoza-zdravljenje sedaj v celoti pokrivamo, in tako lahko pomagamo pospešiti izboljšave v klinični praksi.

Koliko uporabnikov imate trenutno?

Prisotni smo v osmih državah - Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem, Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji in od lani tudi v Italiji. Vsakodnevno nas uporablja več kot 100.000 zdravnikov, v povprečju več kot enkrat dnevno. Zanimivo je, da je naš zadnji trg, Italija, sedaj naš največji trg, čeprav smo na trgu šele nekaj mesecev, in je prisotnih kar nekaj konkurentov. Za primerjavo: v Italiji je skupno 240.000 zdravnikov, na vseh ostalih naših trgih skupaj pa okoli 170.000, tako da je izziv za razred težji kot prej.

Kakjo ste se lotili vstopa na italjanski trgi in tam prisotne konkurence?

Po temeljiti analizi konkurence smo ugotovili, da je na trgu več manjših igralcev. Z nekaterimi smo stopili v stik z interesom o prevzemu. Eden izmed ponudnikov, ki je imel okoli 10.000 uporabnikov, je našo ponudbo sprejel. Na ta način smo lažje kot s klasičnim marketingom prišli do prvih uporabnikov. Danes nas v Italiji uporablja 20.000 zdravnikov, približno polovica med njimi je prej uporabljala prej omenjeno konkurenčno aplikacijo. Zahvaljujoč tej potezi je danes organska rast bistveno lažja.

Letos v veljavo prihaja nova uredba o medicinskih pripomočkih (MDR), ki predvideva, da vsaka aplikacija, ki lahko potencialno vpliva na zdravje, spada med medicinske pripomočke in mora biti certificirana. Ste pripravljeni?

S postopkom certifikacije smo se začeli ukvarjati že avgusta 2018. Takrat je bilo še veliko neznank zaradi česar smo veliko časa izgubili v razumevanju zakonodaje. S postopkom smo uspešno končali januarja letos, torej po letu in štirih mesecih.

Kaj to pomeni za tiste, ki bi se certifikacije lotili šele danes?

Po moji oceni, če začneš danes, potrebuješ vsaj šest mesecev, da uspešno pripraviš vso potrebno dokumentacijo. Realno pa je tako, da je za podjetja, ki morajo biti certificirana do 26. maja edina smiselna opcija certifikacija pod že dolgo obstoječo direktivo o medicinkih pripomočkih (MDD), in še to samo za pripomočke, ki so Class I po tej starejši certifikaciji. Certifikacija pod to direktivo proizvajalcu prinese štiriletno tranzicijsko obdobje za ureditev skladnosti z uredbo (MDR). Tudi ta proces pa zahteva precej dela in investicije, saj se je vseeno potrebno prijaviti na JAZMP kot proizvajalec medicinskih pripomočkov, kar zahteva kar precej dokumentacije in regulativnih zahtev. Če regulativo ignoriraš, bodo regulatorji zahtevali umik produkta s trga, kar je lahko za proizvajalca uničujoče. Še posebej na področju mobilnih medicinskih aplikacij bo z 26. majem na tisoče proizvajalcev takih aplikacij v prekršku.

Kdaj ste se vi lotili procesa certifikacije?

Že zelo zgodaj smo se začeli pogovarjati z zunanjim ocenjevalcem. Sprememb in prenove procesov smo se lotili celovito, in šele kasneje ugotovili, da so v nekaterih primerih dovolj prilagoditve obstoječih načinov delovanja. Presojevalci za kakovost so bili na nekaterih področjih zelo strogi, ponekod pa so nam bili v veliko pomoč pri optimizaciji strukture naših procesov.

Kaj vam je certifikacija prinesla v smislu refleksije o lastnem delu?

Naš celoten proces dela je bolj predvidljiv in jasen. Če navedem primer: pri izdelavi orodja certifikacija zahteva validacijo vsake spremembe. Mi smo si predpisali, da morajo vsako spremembo validirati trije strokovnjaki, zdravniki. To sedaj za razliko od preteklosti konsistentno izvajamo pri vsakem orodju - preverjamo, ali so spremembe logične in jasne. Konsistentnost pri validiranju nam prinaša boljši vpogled v mnenje uporabnikov, kjer dobivamo ideje o optimizaciji. Certifikacija prinese optimizacijo delovnih procesov in pri nas je večina zaposlenih danes zelo zadovoljnih, ker so stvari bolj jasne. Proces sicer zahteva svoj trud, je pa delo nato lažje.

“Certification process increases employee satisfaction”

On 26 May the new Medical Device Regulation (MDR) takes effect. Among other changes, new regulation defines some software applications as medical devices that need to be certified. Slovenian company Mediately provides doctors with a convenient mobile app for drug information search, complimented with various tools for easier diagnostics and prescribing. Additionally, the company is diving into medical education sector.

We talked with the CEO Blaž Triglav about the scaling of the company and their experiences with the process of MDR certification.

Mediately is a seven years old company by now. For starters: what is your reflection of the past company development?

We designed our Drug Registry app after detecting a need among doctors for a more convenient search for drug information. We realized fairly soon that this was not a local problem and while technological solutions were available in the West, there were none in Central and Eastern Europe. These countries became our first markets. Over time we started thinking how to offer doctors additional support in their clinical practice. After all, medications are only a small part of the clinical challenges they face every day. We detected the need for decision support in diagnostics and determining disease activity. Consequently, we upgraded our drug registry app with clinical decision support tools useful in daily practice. We also started adding dosing tools for certain drugs. Instead of reading the long and unstructured instructions for use for a drug, doctors now enter a few key details and get the correct prescription calculated for them. 

How many tools do you offer so far?

We currently offer more than 70 tools, from generally useful ones for all doctors to specialized ones in the field of multiple sclerosis, inflammatory bowel disease, cancer, atrial fibrilation and many others. We are also adding many more, as we’re constantly expanding the areas we cover.

How does medical education fit into your story?

When we prepared decision support tools, we believed doctors are somehow automatically aware of new clinical guidelines, classifications, equations and other clinical updates. It turned out it takes a significant amount of time for these changes to become a standard in clinical practice and support in awareness and education would be more than welcome.

Our mission has always been  to offer doctors the best possible treatment advice for their patients. Education about important clinical updates supports that mission. We went about it in reverse, starting with medication, which is the final step in treatment, expanding to diagnosis, and now finally to the basics, education. We now cover the full learn-diagnose-treat range, and can help speed up improvements in the clinical workflow.

How many users do you currently have?

We are present in eight countries - Slovenia, Croatia, Serbia, Czech Republic, Slovakia, Romania, Bulgaria, and since last year also Italy. Our app is used by 100.000 doctors, on average at least once a day. The interesting thing is, that while we entered Italy last, it has become our biggest market, despite being present there for only a few months, and having quite a few competitors. For comparison: Italy has 240.000 doctors,, while there are around 170.000 doctors in all the other countries we are present in, combined, making it a significantly harder challenge.

How did you approach entering the Italian market, knowing competition there is strong?

A thorough analysis revealed there are quite a few small players on the market. We approached them with an acquisition proposal and one of them accepted our offer. This gave us an immediate access to around 10.000 users. That way, we had a much easier way of getting our first users compared to the classical marketing approach. We are used by 20.000 doctors in total in Italy at the moment, half of them from the app we acquired.

MDR goes into effect in May. How did you prepare for it?

We began the certification process already in August 2018. We spent a lot of time digging through the regulation requirements.  The whole process laster a year and 4 months and we successfully completed the process in January this year.

What does this mean for those that would like to start with the certification process hardly now?

I would sayit takes at least six months to go throughthe process, if you start today. Realistically, for companies which need to be certified by May 26th, the only option is to certify before that date under the existing MDD regulation, if they can certify as a Class I medical device. This gives you a 4-year transition period to move to the new MDR regulation. But even this process requires a lot of work and investment, because you still need to register as a medical device producer with the national drug and medical devices regulatory body. This step involves a significant amount of paperwork and regulatory hurdles. If you ignore the regulation, the regulatory body will sooner or later demand you remove your product from the market, which can be devastating for any company. Especially in the field of mobile medical apps, thousands of app makers will be breaking the law, starting with May 26th.

How did you approach the certification process?

We included an external consultant early in the process. We initially went overboard with changes and revamps of our internal processes. Through the certification process we discovered that we can in fact adapt a lot of the existing processes much more directly than we thought. The eventual evaluators of our quality management system were strict in some areas and very helpful in others, helping us optimize existing processes instead of developing completely new ones.

How did the certification process help you in your own contemplation regarding your work?

Our work processes are much clearer today than they were before. For example, the certification demands a validation step for each product change. In this regard, we decided to always validate our tools changes with three domain experts, doctors. This brought us consistency but also an improved regular contact with our users which results in our better understanding of our users and ideas for optimisation. The certification also raised employee satisfaction due to larger clarity in some of our workflows. The process demands a certain effort, but some of the work is much easier in the end.

Zaljubljeni v znanost: MeetUp podjetij HealthDay.si in raziskovalcev

Prestavljeno.

Organizacija dogodka 19.3. ni mogoča zaradi grožnje koronavirusa. Novi termin javimo v kratkem.

Dogodek bomo v enaki obliki prenesli na kasnejši datum, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Predvidoma bo to v mesecu maju. Ob komuniciranju novega datuma vas bomo prosili za potrditev interesa, ne bo pa se vam potrebno ponovno prijavljati.

Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje in za željo po sodelovanju ter se vam hkrati opravičujemo za morebitne nevšečnosti, ki so vam pri tem nastale.

Letos, 19.3.2020, že drugič organiziramo srečanje, na katerem se boste študenti in raziskovalci lahko v sproščenem vzdušju spoznavali s slovenskimi podjetji, ki razvijajo rešitve na področju digitalnega zdravja in biotehnologije.

Srečanje je odlična kadrovska priložnost za podjetja in za študente/raziskovalce.

Prijave  so obvezne. Prijavi se na obrazcu tule.

Agenda

15:30 – registracija

16:00 – pozdravni pogovor in nagovor Darja Ferčej Temeljotov (Lek Sandoz) in Gašper Čehovin (Parsek)

                Moderira: Mojca Cvirn

16:20 – začetek prvega kroga pogovorov

18:00 – zaključek in prosto mreženje

In love with science: MeetUp with HealthDay.si companies and researchers

For the second time in a row, this year held on March 19th 2020, we will organize a meeting where students and researchers will be able to get acquainted with Slovenian companies developing digital health and biotechnology solutions in a relaxed atmosphere.

The meeting is a great staffing opportunity for businesses and students / researchers.

Applications are required and are accepted until March 6th 2020. Apply here.

Agenda

15:30 - registration

16:00 - Welcomeing speach and address by Darja Fercej Temeljotov (Lek Sandoz) and Janez Bensa (Parsek)

                Moderated by: Mojca Cvirn

4:20 pm - Start of first round of talks

6:00 pm - Closing and free networking

Dobrodošli v prihodnosti

12. marec 2020, ob 14:00

Štihova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana

4 brilijantni posamezniki, vodilni na svojem področju na svetu, bodo posamično v 18 minutah predstavili svoje ideje in kaj to lahko pomeni za prihodnost našega zdravljenja, a tudi preventive, zgodnejšega odkrivanja bolezni ter boljše oskrbe za vse nas. Spremembe so tako velike, da je potrebno včasih pogledati daleč naprej, da bi videli, kam iti naprej danes.

Predavatelji so:

Jure Leskovec: Kako naši vedenjski vzorci združeni z milijoni podatkov drugih posameznikov napovedujejo naše vedenje

Marinka Žitnik: Potencial umetne inteligence pri analizi izjemnih množic zdravstvenih podatkov za učinkovitejšo preventivo in zdravljenje.

Mark Lee: S konceptom posamezniku prilagojenega zdravljenja do pravega zdravila, za pravega bolnika, ob pravem času.

Bettina Ryll: Apel zagovornice bolnikov: posamezniku prilagojeno zdravljenje za vsakogar

Aktivna poslušalca Marko Pokorn in Lenart J. Kučić bosta po predavanjih predstavila svoj pogled na sporočila, ki nam jih prinašajo Jure Leskovec, Marinka Žitnik, Mark Lee in Bettina Ryll. Program bo povezovala Tjaša Zajc.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Dogodek bo popestril glasbeni gost presenečenja.

Več o dogodku si lahko prebereš tukaj. Klik sem pa te popelje do vstopnic, ki so na voljo od 25.2.2020.