4. delavnica DIH v 2019 v Tehnološkem parku – Certifikacija in Obračunski modeli

Da bi lažje pričakali  letošnji HealthDay, smo vam v sklopu DIH pripravili dve predavanji; predavatelja na 4. delavnici DIH v 2019 sta bila g. Uroš Tacar, vodilni strokovnjak za certificiranje medicinskih pripomočkov, in ga. Anka Bolka, direktorice področja za analitiko in razvoj pri ZZZS-ju.

Na tokratni delavnici o certificiranju tehnične ustreznosti zdravstvenih rešitev je Tacar postregel z napotki in nasveti glede pridobitve certifikata o ustreznosti-od same idejne zasnove produkta do samega zaključka.

Po besedah g. Tacarja certificiranje produkta ni težko ampak kompleksno; kar nekaj StartUp-ov ne dokonča začrtane poti zaradi prepričanja, da je končni izhod produkt in ne dokumentacija. Razvoj produkta in pridobivanje oz. vodenje dokumentaciji pa sta nujno vzporedna. Po udeležbi predavanja g. Tacarja, ki je kot enciklopedija zakonov in označb standardov medicinskih pripomočkov, se bo lahko marsikatero inovativno podjetje lažje prebilo skozi vse zakonsko določene klasifikacije, direktive in regulative predpisane za medicinske pripomočke in si tako utrlo pot do certifikata in nenazadnje trga.

Sledilo je predavanje ge. Anke Bolka, ki zadnjih nekaj let posveča razvoju modelov plačevanja zdravstvenih storitev in podatkovnih analiz; iz prve roke je predstavila različne obračunske modele za storitve, ki se financirajo iz OZZ.

Osvetlila je problematiko, s katerimi se srečuje ZZZS kot glavni razsodnik pri dodeljevanju oz. razporejanju finančnih sredstev v zdravstvu. Poudarila je, da se Slovenija hitro razvija na področju medicinskih inovacij. Porast inovacij pa prinese nove izzive, zato pri ZZZS-ju dajejo velik poudarek nadgradnji in posodobitvi sistema, da lahko ostane z le-temi v koraku.

Lepa hvala obema govorcema za izredno zanimivi in dragocenih informacij polni predavanji.

Digitalni merilec SAVVY EKG za zgodnje odkrivanje srčnih aritmij

For ENGLISH press here.

“Samo zato, ker rešitev rešuje težavo, še ni nujno, da bo uspešna na trgu”

Ko je podjetje Saving d.o.o. stopilo v sodelovanje z Institutom Jožef Stefan (IJS), da bi prevzeli komercializacijo inovativnega EKG merilca, so podjetniki predvidevali, da imajo pred sabo relativno enostavno pot. Navsezadnje je produkt vrhunskih strokovnjakov reševal resno zdravstveno težavo. Motnje srčnega ritma povzročajo možgansko kap, trenutna metoda diagnosticiranja pa je 24-urno snemanje EKG ali t.i. Holter. Meritve Holter opravljajo kardiologi v specialističnih ambulantah, kar pomeni, da od trenutka, ko posameznik zazna težave, do trenutka, da pride do kardiologa po napotitvi osebnega zdravnika, mine kar nekaj časa. Poleg tega se lahko zgodi, da tudi 24-urna meritev ne zazna motnje v ritmu srčne aktivnosti. SAVVY EKG je priročen merilec namenjen kontinuiranemu večdnevnemu merjenju in zato ponuja odkrivanje motenj ritma tudi pri tistih, ki bi jih preiskava Holter spregledala. 

Kot spozna marsikdo v zdravstvu, je tudi ekipa podjetja Saving spoznala, da njihove tehnološke rešitve ne bo kupil vsak bolnik s težavami srčnega ritma. Zato so namesto, da bi nagovarjali neposredno bolnike, začeli sodelovati s primarnimi zdravniki. Ti lahko s SAVVY EKG-jem natančneje in uspešneje diagnosticirajo, kdo izmed bolnikov mora do kardiologa. Cilj ekipe SAVVY EKG je, pravi svetovalec za strateški razvoj in trženje Marino M. Samardžija, da bi delež ljudi, ki za možgansko kapjo zbolijo zaradi neprepoznanih motenj srčnega ritma, znižali pod 3%.

SAVVY EKG je nastal v sodelovanju z raziskovalci z Instituta Jožef Stefan. Kako je prišlo do partnerstva?

Raziskovalci na institutu so zasnovali inovativen EKG merilec, ki je enostaven za uporabo, vodoodporen in nosljiv, s čimer prinaša številne prednosti pri natančnosti merjenja, obenem pa je enostaven za uporabnika. Ker na Institutu Jožef Stefan niso želeli, da bi ta inovacija ostala v laboratoriju, so začeli iskati partnerja v gospodarstvu. Mi smo prevzeli prenos rešitve v realni svet. Tako je nastal SAVVY EKG, katerega lastnik je podjetje Saving, med drugim tudi ustanovitelj Medicinskega centra Mirje, katerega ekipa je na področju kardiologije uvedla že več tehnik za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. Prepoznali smo obojestranski interes in začeli sodelovanje.

Vsako podjetje je lahko hvaležno za eminentne strokovnjake iz instituta. Kakšno je danes sodelovanje med Savingom in institutom?

S pogodbenim razmerjem smo prevzeli pravice intelektualne lastnine, institut pa še naprej skrbi za razvoj produkta. Bili smo eden zadnjih večjih investitorjev v izdelek z instituta v zadnjih letih.

Leta 2017 so razvojna ekipa IJS, Saving in L-tek je za SAVVY EKG prejela Puharjevo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme.

Priznanje je bilo namenjeno prepoznanju uspešnega prenosa raziskovalne ideje v praktično uporabo in na trg. Velikokrat raziskovalni projekti ostanejo v laboratorijih, SAVVY EKG pa ima danes že pomemben pozitiven učinek na bolnike z aritmijami srca in potencialno neprepoznano atrijsko fibrilacijo.

Kje vse ste prisotni?

Trenutno rešitev uporablja več kot deset slovenskih zdravstvenih domov v Sloveniji. Ker je produkt na voljo tudi potrošnikom, imamo posamezne kupce iz tujine, kjer s prodamo večino naših EKG-jev.

Atrijska fibrilacija se pojavlja pri starejših bolnikih, ki so navadno manj ozaveščeni glede zadnjih novosti na tehnološkem področju. Kako informacija o SAVVY EKG-ju pride do vaših tarčnih kupcev?

Za to vprašanje se moramo ustaviti pri poslovnem modelu podjetja. Sprva smo predvidevali, da če bomo imeli rešitev za težavo, s katero se ljudje srečujejo, bodo ljudje produkt kupili. Trenutna diagnostika srčnih aritmij je problematična, saj aritmije nimajo stalnega ciklusa, in lahko torej na pregledu pri zdravniku ostanejo skrite. Vendar samo to, da rešitev za to težavo obstaja, še ni dovolj, da bi zaskrbljeni posamezniki kupili produkt. Začeli smo sodelovati s primarnimi zdravniki, ki imajo interes izboljšati presejanje bolnikov z motnjami srčnega ritma. SAVVY EKG je vodoodporna nosljiva naprava, ki jo bolniki lahko odnesejo domov, cel teden beležijo vzorce srčnega ritma in dobijo natančnejšo sliko, kot jo omogoča kratek pregled pri zdravniku ali 24-urno merjenje pri kardiologu, ko do njega končno pridejo. Rezultat s SAVVY EKG-jem da zdravniku jasnejšo sliko o tem, ali je bolnika treba napotiti h kardiologu.

Je torej merilec strošek zdravstvenega doma? Ali je SAVVY EKG že opredeljen kot meritev, ki jo krije zdravstveno zavarovanje?

Merilec je res strošek zdravstvenih domov, vendar pa lahko meritve z njim dobijo poravnane skozi obstoječe plačne modele zdravstvene zavarovalnice. Za plačilo uporabljajo postavko srednji poseg, z zaračunavanjem katerega si zdravniki pokrijejo stroške SAVVY EKG-ja in izvajanje preiskave z njim.

Lani je podjetje Apple na trg lansiralo pametno uro z EKG merilcem, z isto željo, da bi pri več bolnikih odkrili atrijsko fibrilacijo. Ali ni to resna konkurenca? Apple je tudi že opravil klinično študijo na 400 tisoč uporabnikih.

Detekcija motenj srčnega ritma predstavlja velik izziv za vse zdravstvene sisteme na svetu tako po pomebnosti, velikosti vloženega kapitala in tehnološki zahtevnosti. Vstop Appla v ta segment to samo potrjuje. Vendar samo ime podjetja še ni garancija, da je izdelek primeren za uporabo in tu Apple čaka še veliko dela. Glede na kapital, s katerim razpolagajo, pa menim, da bodo ustrezno rešitev kupili.

Nova Applova ura za nas ne predstavlja konkurence, saj ima za enkrat še več pomanjkljivosti. Eden ključnih problemov je, da še vedno beleži preveč lažno pozitivnih rezultatov, kar zbuja nenaklonjenost med medicinsko stroko. Poleg tega je rezultatov, ki pridejo do zdravnika, preveč, da bi jih zdravnik lahko enostavno analiziral. Čeprav SAVVY EKG lahko kupi kdorkoli prek naše spletne strani, pa ga zaradi sodelovanja z zdravstvenimi domovi na koncu dobiva ožji segment bolnikov, ki meritev dejansko potrebujejo.

Kateri so vaši izzivi pri rasti?

Trenutno je naš največji izziv pridobiti kapital za zaključitev izvedenega razvoja. V širitvi uporabe SAVVY ENG v segmentu družinske medicine pa največji problem predstavljajo omejena sredstva za nadaljnjo investicijo. Zato spreminjamo poslovni model v sistem najema SAVVY EKG-ja namesto enkratne investicije. Za detekcijo atrijske fibrilacije, ki jo odkrivamo  s SAVVY EKG-jem je nedvomno potreben sistemski ukrep, torej odločitev skrbnika zdravstvene blagajne, 30% možganskih kapi je neznanega izvora, od katerih jih je vsaj 20% posledica atrijske fibrilacije, obravnava pa zdravstveni sistem letno stane 20 milijonov evrov. Naš izziv in vizija obenem je, da bi delež kriptogenih možganskih kapi zmanjšali na 2 do 3 odstotke.

Vizija ekipe SAVVY EKG-ja je, da bi Slovenija postala prva država, katere prebivalci nimajo neodkritih motenj srčnega ritma. Kako napredujete proti temu cilju?

Trenutno smo prisotni v več kot desetih zdravstvenih domovih, med njimi tudi v največjem - Zdravstvenim domom Ljubljana, ki je produkt testiral že v pilotni fazi. Dosegamo štiri, za zdravnike pomembne kriterije: izvajanje storitve jih stane manj, kot jo dobijo plačano prek zavarovanja, rešitev je cenovno sprejemljiva, odčitavanje rezultatov meritev je enostavno in možno med bolnikovim obiskom ambulante in storitev ne spreminja obstoječega načina dela. Vstopni prag v tako zgodbo je zahteven in visok, vendar nas motivira vizija, da bi zmanjšali število t.i. kriptogenih možganskih kapi, t.j. kapi neznanega izvora.

---

SAVVY ECG for early detection of heart arrhythmia

“Just because your solution solves a real problem, it won’t necessarily be successful on the market”

When the company Saving partnered with the Josef Stefan Institute to take over commercialization of an innovative ECG monitor, the entrepreneurs assumed they have a relatively easy job ahead of them. They had a high-quality product designed by top researchers, addressing a serious medical need. Heart arrhythmias can cause stroke, and the current diagnostic method for detection is a so-called Holter monitor, for a 24-hour ECG monitoring during an individual’s activities. Holter monitoring is ordered by cardiologists, and since cardiologists are accessible through a referral by primary physicians, patients face long waiting times from the moment they detect problems, to the moment a cardiologist sees them. Further on, heart arrhythmias are irregular, and might not occur during the 24-hour monitoring. SAVVY ECG is a convenient wearable monitor filling this diagnostic void because it offers several days long continuous monitoring, which can detect heart problems in patients Holter monitoring would miss.

As many new healthcare entrepreneurs learn quickly, it takes more than having a good solution to be successful in the healthcare market. Patients are not ordinary consumers. Hence instead of addressing patients directly, the SAVVY ECG team decided to target primary care physicians. By using SAVVY ECG, primary care doctors can improve their diagnostic capabilities when deciding which patient to send to cardiologists. SAVVY ECG team’s vision is to significantly decrease the percentage of people suffering from stroke due to undetected heart arrhythmia, says strategic development and sales consultant at Saving d.o.o. Marino M. Samardžija.

Researchers from the Jozef Stefan Institute developed SAVVY ECG. When did Saving enter the story?

The researchers at the institute designed the innovative, easy to use water-resistant wearable ECG enabling accurate continuous heart monitoring. To push the product in real-world use, the institute began searching for a business partner. This is where we stepped in. SAVVY ECG is owned by Saving - the founder of the Institute for regenerative medicine and e-medicine - Medical center Mirje. We recognized a mutual interest and started collaborating.

In 2017, the research team at IJS, Saving, and L-tek were awarded Puhar special achievement award for an important achievement in the field of medical equipment.

The award was a recognition of a successful transfer of scientific work to the real world. More often than not, research projects stay in the lab. SAVVY ECG on the other hand, already has a significant positive effect on patients with heart arrhythmias and potentially hidden atrial fibrillation.

Who uses SAVVY ECG?

More than ten primary healthcare centers in Slovenia bought SAVVY ECG so far. But most of the sold devices went abroad since the product is available directly to consumers.

Atrial fibrillation is common in older patient populations. Older patients are usually less aware of the latest technological advancements in digital health. How do you get the information about SAVVY ECG to your targeted customers?

To answer this question, we need to go back to the business model for the product. At the beginning of the commercialization process, we assumed that addressing an unmet medical need will suffice for successful sales of SAVVY ECG. The current diagnostic process of heart arrhythmias is problematic, since arrhythmias don’t have a permanent pattern, and can stay undetected during the doctor’s visit. It turned out that having a solution to the problem alone is not enough to convince worried individuals to purchase the product. We then started working with primary doctors. SAVVY ECG is a water-resistant wearable device. Patients can take it home, wear it for a week and record arrhythmias when they occur. The report gives their doctors a better picture of their situation, which eases the doctor's decision for referral of a patient to the cardiologist.

Does this mean the ECG device is a cost of community healthcare centers or is SAVVY ECG already in the health insurance payment system?

The device is a cost of community healthcare centers, but they can charge for tests done with SAVVY ECG through the existing payment models which in the end covers the cost of the device and the cost of the diagnostics procedure.

In 2018 Apple released an iWatch with an ECG monitor. Apple’s vision is to detect more patients with atrial fibrillation. Does that worry you in terms of competition? Apple is hard to compete with and they released a clinical study with 400.000 participants in 2019.

Heart arrhythmias detection is a burdening global challenge from the investment side and technological complexity. The entrance of Apple in the ring only confirms that. Nevertheless, Apple still has a lot of work to do. Despite their capital and investment power, I believe that in the end they will buy the best solution. The strong technological reputation Apple possesses, is not in itself a guarantee for a real-world clinical impact of their device.

We do not consider the new Apple watch as a competitive product, because at least currently, iWatch still has a lot of shortcomings. One of the critical issues is that the watch records too many false positive results, causing a lot of frustration by doctors that need to treat patients without serious needs for medical attention. Additionally, the amount of results doctors receive from the Apple watch users is overwhelming and challenging to analyze. SAVVY ECG is available to any consumer interested in the product, but because our core focus is collaboration with community care centers, SAVVY ECG reaches more targeted patients with an actual need for continuous ECG monitoring.

What challenges are you facing in scaling and growth?

Our current most significant challenge is attracting capital to finalize our development. The biggest problem in scaling SAVVY ECG among primary care doctors is the limited buying power of community care centers. To circumvent that problem, we’re changing the business model for SAVVY ECG from a one-time purchase to a subscription-based device renting model.

On a broader scale, to increase the detection of atrial fibrillation with SAVVY ECG, we would need a systemic approach supported by the Health Insurance Institute. 30% of strokes are cryptogenic, which means their cause is unknown. At least 20% of these are a consequence of atrial fibrillation. The treatment of AF in Slovenia costs the healthcare system 20 million euros yearly. Our challenge and vision are to decrease the percentage of cryptogenic strokes to 2-3%.

The vision for SAVVY ECG is to make Slovenia the first country without patients with undiagnosed heart arrhythmias. How are you progressing towards this goal?

We are currently present in over ten community healthcare centers, among which is the largest one - Community Health Center Ljubljana, which has already tested the product in its pilot phases. We are covering four crucial criteria that could help speed adoption: measurements with SAVVY ECG cost less than they get paid for by the insurance, the solution has a reasonable price, monitoring data analysis is relatively easy and possible during the patient’s visit at the doctor’s office. Furthermore, using SAVVY ECG does not change existing workflows on the primary level. The entrance to the market is demanding, but we’re motivated by our vision to decrease the number of cryptogenic strokes.

HealthDay.si in LUI partnerja v prenosu inovativnih tehnološko-medicinskih rešitev v prakso

Zdravstvo v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, med katerimi prevladuje hitro povečevanje deleža starejše populacije in posledične pogostosti kroničnih bolezni. Spreminjajo se življenjski stili, načini in vrste dela, razvijajo se nova obolenja in s tem tudi potrebe po novih zdravstvenih rešitvah.

Slovenija kot močan igralec v segmentu digitalnih zdravstvenih rešitev je ena tistih, ki doživlja prepad med inoviranjem in udejanjanjem novosti v zdravstvu. Zato potrebujemo sodelovanje deležnikov nacionalnega in regionalnega zdravstvenega ekosistema, ki bo prineslo potrebne tehnološke rešitve v uporabo. Rešitve, ki jih soustvarja družba sama, inovativna podjetja in primerna podporna okolja. V sklopu teh prizadevanj sodelujeta tudi HealthDay.si in Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI).

LUI je eno od 14 evropskih regionalnih inovacijskih središč v sklopu EIT Health, neodvisne institucije EU, ki spodbuja podjetništvo in inovacije na področju zdravja ter aktivnega staranja. Kot vodilna organizacija inovacij na področju zdravja, podprta s strani Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije (EIT) in Evropske Unije, ima v lasti tudi enega glavnih vseevropskih pospeševalnikov za študente, doktorje znanosti, podjetja in  strokovnjake s področja medicinske tehnologije, biotehnologije, znanosti o življenju in e-zdravja.

V okviru regionalne inovacijske sheme (RIS) želijo pri EIT Health, v sodelovanju z LUI, vzpodbuditi lokalno inovacijsko okolje s financiranjem projektov, vsebinsko in mentorsko podporo ter povezavami do ključnih podjetij in organizacij v evropskem zdravstvenem prostoru.

Pod okriljem Univerze v Ljubljani so združena vrhunska znanja, zato v LUI spodbujajo vse izjemne, pogumne ter kreativne posameznike in podjetja k uresničenju svojih idej v gospodarstvu. Odprta skupnost z interdisciplinarnostjo timov in znanj, ter prilagojena mentorstva so bistveni za prenos teh znanj v nove prebojne rešitve. LUI je vaša prva startup skupnost.

12. september: 4. delavnica DIH v 2019 - Certifikacija

Uroš Tacar, Certificiranje tehnične ustreznosti zdravstvene rešitve

termin: 12. september 2019

lokacija: Tehnološki park Ljubljana

trajanje: 9:00 do 11:00

Delavnica bo postregla z osnovnimi informacijami o izpolnitvi zahtev zakonodaje ter certifikacijskem postopku za medicinske pripomočke.

Zdravstvena rešitev, katero izvajamo za določene indikacije z uporabo medicinskih pripomočkov, mora zagotavljati sprejemljivo tveganje v primerjavi z učinkom oz. uspešnostjo. Medicinski pripomočki so podvrženi zakonodaji, ki se skozi čas posodablja. Ta vključuje zahteve za pripomočke, ki jih morajo proizvajalci pri realizaciji proizvoda upoštevati. V to prištevamo tako zahteve glede pripomočkov kot tudi zahteve za sistem vodenja kakovosti.

Uroš Tacar

Uroš Tacar deluje na področju medicinskih pripomočkov od oktobra 1995. V tem času je 15 let opravljal funkcije vodje razvoja ter vzporedno 12 let še funkcije predstavnika vodstva za kakovost. Na področju izpoljnevanja zahtev medicinskih direktiv deluje od začetka leta 1998. Od leta 2013 deluje kot konzultant na področju medicinskih pripomočkov. Med glavnimi partnerji je tudi Priglašen organ SIQ iz Ljubljane. Kot vodilni presojevalec za Priglašen organ opravlja presoje sistemov vodenja kakovosti po EN ISO 13485:2016 ter ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov, predvsem iz skupine aktivnih medicinskih pripomočkov. V času sodelovanja je opravil približno 240 presoj. Za SIQ izvaja tudi usposabljanja za več tematik s področja medicinskih pripomočkov.

Bonus predavanje

Anka Bolka, Predstavitev obračunskih modelov za storitve, ki se financirajo iz OZZ

termin: takoj za delavnico o Certifikaciji, predvidoma ob 11:00

trajanje: do 11:30

Iz vsebine

- pravno-formalni okviri

- koncept obračunskih modelov in njihovi ključni elementi

- pregled obstoječih obračunskih modelov

- razvoj obračunskih modelov in njihova implementacija

Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, ZZZS

V začetku profesionalne poti sem delala v gospodarstvu, zadnji dve desetletji pa na ZZZS na področju kartice zdravstvenega zavarovanja, na projektu elektronske izmenjave obračunskih podatkov z izvajalci, ter v zadnjih letih na razvoju modelov plačevanja zdravstvenih storitev in podatkovni analitiki.

Registracija inovacije je pogoj za udeležbo, tako na tej delavnici, kot v drugih aktivnosti DIH.HealthDay.si. Registracija je pogoj tudi za sodelovanje na posameznih sklopih konference HealthDay.si 2019: Show of Innovation in Forum izzivov in rešitev.

Smart Optometry: inovativna digitalizacija očesne diagnostike

“Da se klasificiramo kot orodje in ne zdravstvena aplikacija, je velika prednost”

avtorica Tjaša Zajc

Podjetje Smart Optometry je od svoje ustanovitve avgusta 2015 do danes na trg lansiralo dve rešitvi. Prva je aplikacija za očesno diagnostiko Smart Optometry, ki jo po svetu jo že uporablja več kot 75.000 očesnih specialistov. Druga rešitev podjetja je AmblyoPlay - igra za tablice in pametne telefone, ki otrokom do 14. leta pomaga odpravljati ambliopijo - slabovidnost v enem ali obeh očesih, s čimer se srečuje do 15 odstotkov otrok; drug izraz za ambliopijo je tudi "leno oko". V večini primerov je oko zdravo, vendar zaradi povezav v možganih bolnik z njim slabše vidi. Prizadetost se pojavlja predvsem pri mlajših otrocih, zdravi pa se z uporabo obližev, s katerimi se zakrije zdravo oko, da je šibkejše oko bolj obremenjeno pri gledanju. Z večurnim dnenim zakrivanjem zdravega očesa se vid v lenem očesu sčasoma popravi. Težava je, da je lahko zakrivanje zdravega očesa z obližem več ur dnevno stigmatizirajoče in neprijetno za otroke. Amblyoplay omogoča izboljšanje vida na prijazen in zabaven način.

Smart Optometry razvija ekipa iz Idrije, ki jo sestavljajo Žan Menart, Matic Ozebek in Blaž Grah.

Direktor podjetja Žan Menart je pojasnil, kako je podjetje nastalo in s kakšnimi izzivi se sooča.

Po izobrazbi ste ekonomist in specialist mednarodnih odnosov. Kako ekonomist postane očesni specialist?

To se je zgodilo bolj po naključju. Naše podjetje ima tri ustanovitelje in eden izmed njih – Matic Vogrič - je optometrist. Ko je pred leti poleti med študijem delal v optiki v domačem kraju, je starejša gospa nanj naslovila prošnjo, če bi njenemu nepokretnemu možu lahko pregled vida opravil na domu. Preden se je optometrist odpravil na pot, je pri pakiranju potrebne opreme ugotovil, da za pregled na domu potrebuje veliko škatlo pripomočkov. Začel je razmišljati, ali bi lahko vsaj del testov spravil na tablico. Med študijem v Angliji je za diplomsko nalogo naredil raziskavo trga in med optometristi preveril, ali bi specialisti takšno digitalno rešitev uporabljali. Nato je k sodelovanju povabil prijatelja programerja, ki je sedaj drugi soustanovitelj podjetja. Za praktični del diplomske naloge sta skupaj izdelala prvo aplikacijo za očesne specialiste. Nato sta k sodelovanju povabila še mene, za zasnovo poslovnega načrta.

Smart Optometry trenutno ponuja dva produkta: diagnostični pripomoček Smart Optometry in aplikacijo AmplyoPlay za otroke z amblioplijo. Kako ste iz aplikacije za splošno diagnostiko prišli do izdelave rešitve za zelo specifično okvaro oči pri otrocih - leno oko oz. ambliopijo?

Na očesni kliniki v Ljubljani je do nas pristopila zdravnica, ki je bila uporabnica naše aplikacije, in nas vprašala, če bi lahko izdelali kakšno rešitev za otroke z lenim očesom. Starejše generacije tablice in telefone pogosto vidijo kot pripomočke za zabavo, a ko je zdravnica videla, da so pametne naprave lahko uporabne tudi v kliničnem smislu, se je vprašala, ali bi lahko za otroke izdelali rešitev, ki bi bila za otroke zanimiva in hkrati koristna. Tako je nastal AmplyoPlay.

Na trgu je že nekaj konkurence s tega področja. Vas to ovira?

Trenutno ne. Pred izdelavo smo pregledali obstoječe rešitve in pri vseh konkurentih opazili veliko pomanjkljivosti - ali so bili programi dolgočasni, ali pa so še vedno zahtevali pokrivanje zdravega očesa, kar je klasičen pristop pri obravnavi ambliopije. Če hočemo razviti dober vid, moramo na določeni točki uporabiti obe očesi. To je bila naše glavno izhodišče in danes je to naša največja prednost, saj se med treningom z AmblyoPlayem uporabljata obe očesi. V aplikacijo smo integrirali tudi sprotno preverjanje očesne ostrine, tako da se težavnostne stopnje sproti prilagajajo otroku glede na njegov napredek.

Kako razširjena je aplikacija in na katerih trgih?

Imamo približno 400 uporabnikov, do katerih smo prišli brez marketinških akcij. Večina, okoli 70 odstotkov uporabnikov je iz ZDA, sledi Slovenija in večinoma evropske države.

Če se vrneva k aplikaciji Smart Optometry. Ob testih vida najpogosteje pomislimo na dioptrijo ali barvno slepoto. Težav z vidom je seveda bistveno več. Smart Optometry ponuja 15 različnih testov za preverjanje vida. V čem je njihova glavna prednost pred obstoječimi klasičnimi nedigitalnimi pristopi preverjanja vida?

Glavna prednost je v tem, da so orodja priročnejša od klasičnih načinov preverjanja kakovosti vida, zato lahko služijo kot uporabno orodje za splošen pregled. Ko očesni specialist z našim orodjem zazna pomanjkljivost na specifičnem področju, denimo barvno slepoto, lahko s klasičnimi metodami preveri stanje za natančno diagnozo. Specialisti aplikacijo uporabljajo različno. V Indiji veliko uporabnikov v ruralnih območjih aplikacijo uporablja kot primarno diagnostično orodje, saj drugih naprav ni na voljo. V ZDA specialisti aplikacijo uporabljajo predvsem za pridobitev širše slike posameznikovega vida in posledično hitrejšo usmeritev v pregled problematičnih področij. V nobenem primeru pa aplikacija ni namenjena za ekskluzivno uporabo kot diagnostično orodje.

Kako je potekal razvoj in koliko zdravnikov je bilo pri tem vključenih?

Po omenjenih prvih korakih nastajanja podjetja smo klasične metode preverjanja pretvorili v digitalno obliko in nekaterim dodali interaktivnost. Veliko smo sodelovali z dr. Matjažem Mihelčičem, nato pa so prve oblike aplikacije testirali posamezni zdravniki in profesorji, s katerimi je bil v stiku soustanovitelj Matic Vogrič. Aplikacije načrtno nismo klasificirali kot medicinskega pripomočka za diagnosticiranje, saj obstaja veliko število različnih zaslonov in nastavitev svetlobe na pametnih napravah, zaradi česar enotnosti uporabniške izkušnje z naše strani ni bilo mogoče zagotavljati, razen če bi se striktno omejili na eno specifično napravo specifičnega proizvajalca. S tem smo se tudi izognili potrebi po certifikaciji.

In s tem številnim časovnim zamikom pri izidu ter stroškom, ki je certifikacije prinesejo.

Drži. V ZDA smo se pogovarjali s številnimi investitorji in poznavalci ter dobili različna mnenja, ali bi se morali klasificirati kot medicinsko orodje ali ne, a na koncu so nam v pospeševalniku v Chicagu dejali, da je Amblyoplay lahko definiran kot trening, kar spada v kategorijo rešitev za dobro počutje (wellness).

Zdravniki so navadno skeptični do tržnikov in podjetnikov brez medicinskega ozadja. Kako ste se tega izziva pri širjenju obeh rešitev lotili vi? S koliko zdravniki redno sodelujete?

Nedavno smo bili uvrščeni na drugo mesto aplikacij, ki jih mora imeli očesni specialist, po izboru Optometry Times. Smart Optometry ima 75.000 uporabnikov, pri čemer ni nepomembno, da je aplikacija brezplačna. Pri ugotavljanju najboljšega pristopa za vstop na trg smo najprej naredili anketo med 400 specialisti po Evropi, da bi ugotovili, ali bi jih rešitev zanimala in koliko bi bili zanjo pripravljeni plačati. Dobili smo odgovor, da bi bila večina zainteresirana in bi bili za digitalno obliko orodij za diagnostiko pripravljeni plačati do sto evrov. Aplikacijo smo začeli prodajati po ceni 30 evrov, vendar pri tem nismo bili najbolj uspešni, saj nismo vzeli v obzir, da je odnos potrošnikov do cen aplikacij drugačen kot do cen klasičnih digitalnih produktov. Zato je sedaj aplikacija brezplačna.

Kakšen je torej poslovni model podjetja?

Za Amblyoplay imamo več različnih paketov uporabe, katerih cena se viša skladno z daljšimi časovnimi obdobji uporabe. Smart Optometry je s 75.000 uporabniki postal privlačen kanal za naslavljanje nišne publike in tako vanjo umeščamo za specifične trge primerne oglase zainteresiranih strank. Naša baza uporabnikov je obenem dober začetek tudi za nadaljnji razvoj naših novih produktov. Če bi se lotili česarkoli novega, bi na enostaven način lahko o tem obvestili specialiste, ki nam že zaupajo.

Kakšen je vaš glavni izziv pri nadaljnem razvoju in rasti?

Ugotoviti, kakšen bi bil najbolj učinkovit kanal za prodajo. Vključeni smo v Healthday-jev program DIH, bili smo tudi v pospeševalniku Health Venture Lab, ki ga organizirata EIT Health in GE Healthcare, na več načinov iščemo dodatne možnosti za rast.

Kakšni so torej vaši načrti za naprej?

Letos bomo delali klinično študijo za Amplyoplay v Sloveniji. Smo v fazi oddaje prijave na etično komisijo. V zasnovi študije smo si zastavili, da bi v letu in pol spremljali 100 otrok in njihov napredek po treh mesecih, pol leta in enem letu, oz. še več, če se bo izkazalo, da je to smiselno. Če želimo rešitev promovirati pri klinikah v tujini, je koristno oziroma skoraj nujno imeti neodvisne številke. Amblyoplay smo pred uradno izdajo aplikacije testirali s 35 otroki, a je bilo to bolj testiranje uporabniške izkušnje kot resna klinična študija.

Pismo podpore programu DIH.HealthDay.si iz Univerze v Ljubljani

Nedvomno ste že slišali za Supermana, kaj pa za super haljo iz Univerze v Ljubljani? To je laboratorijska halja s super močmi: ima namreč samočistilne in vodoodbojne lastnosti. Prejme jo vsak raziskovalec Univerze v Ljubljani, ki Pisarni za prenos znanja prijavi službeni izum.

Super halja je obdelana s postopkom, poimenovanim »lotusov efekt«, ki je skupni izum Univerze v Ljubljani

Pisarna za prenos znanja UL, ki je most med raziskovalci in podjetji, inovativnost na Univerzi spodbuja s super laboratorijskimi haljami. Te so plod sodelovanja med Pisarno za prenos znanja UL, Narovoslovnotehniško fakulteto in Kemijskim inštitutom, simbolizirajo pa prenos znanja iz laboratorija v praktično rabo. Prvi prejemnici halje sta prijavili izum s področja zdravstva. Preberite več.

Prof. dr. Mateja Erdani Kreft: Prvi prejemnici halji sta prof. dr. Mateja Erdani Kreft in raziskovalka Taja Železnik Ramuta iz Medicinske fakultete.

Univerza v Ljubljani, ki vidi prenos znanja kot svoje strateško poslanstvo, je pobudi DIH.HealthDay.si izrazila svojo podporo, saj meni, da lahko ta bistveno prispeva k lažjemu in hitrejšemu uveljavljanju novih inovativnih rešitev v zdravstveni sistem.

Preberite več - povezava do članka: https://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/intelektualna_lastnina/2019073007472252/

Predstavljamo partnerja: Star-Vital, za pametna delovna mesta starejših

V Projektu STAR–VITAL (https://www.star-vital.si/domov) podjetjem brezplačno pomagamo pri vzpostavitvi, prilagoditvi in integraciji konkretnih ukrepov varovanja in promocije zdravja ter varnosti in dobrega počutja zaposlenih z namenom zagotavljanja trajnostnih in zdravih delovnih mest – predvsem za starejše zaposlene (45+). Projektne aktivnosti so oblikovane tako, da omogočajo individualiziran pristop k uvajanju ukrepov in k identifikaciji ter prebujanju interesov tako zaposlenih kot vodstvenih struktur.

Aktivnosti projekta so zasnovane po Modelu zdravih delovnih mest Svetovne zdravstvene organizacije. Podjetja pridobijo strokovno analizo obstoječega stanja na področju promocije zdravja, t.j. ugotovitev ključnih priložnosti za izboljšave in pomanjkljivosti, pri čemer bodo ugotovljeni razlogi absentizma in prezentizma, stanje na področju zdravju prijazne ureditve delovnih mest (ergonomija), obvladovanja stresa in ustrezne komunikacije,  prehrane in managerskih ter kadrovskih praks.

Na podlagi analize nato pripravimo nabor konkretnih, podjetju prilagojenih ukrepov in aktivnosti, ki so jih vodstvo in zaposleni deležni sočasno in usklajeno. Podjetjem zagotovimo coaching za vodje in usposabljanja odgovornih za izvajanje ukrepov ter prilagojena orodja za spremljanje stanja na področju zagotavljanja zdravih delovnih mest in aktivnega staranja. Nudimo tudi vso strokovno podporo pri organizaciji oziroma pri uvajanju predlaganih sprememb.

Inovativni pristop za spodbujanje in spremljanje zdravega življenjskega sloga zaposlenih predstavlja elektronska učna platforma, ki zagotavlja kontinuirane aktivnosti za spreminjanje življenjskega sloga zaposlenih v podprtih organizacijah in takojšnje povratne informacije o dejanski aktivnosti zaposlenega pri spreminjanju vedenja. ePlatforma namreč temelji na t.i. customer relations managmement (CRM) rešitvi, ki že v osnovi omogoča sodoben trženjski pristop h komuniciranju in prepričevanju strank, da spremenijo svoje vedenje. Če številni dosedanji pristopi in ukrepi, izvedeni v Sloveniji, temeljijo na t.i. pull pristopu, kjer ponujene vsebine pasivno čakajo na morebiten interes odjemalcev, ePlatforma pa po drugi strani dodatno prinaša push pristop, s katerim segmentirane zaposlene (glede na ugotovljene potrebe) s prilagojenimi komunikacijskimi kampanjami aktivno nagovarjamo in spodbujamo k spremembi vedenja.

dr. Klemen Širok, klemen.sirok@fvz.upr.si

Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem.

Na kavo v Biovalley Investments, 31. julij - poročilo

Slavna investitorka Sallie Krawcheck pravi, da je glavno nenapisano pravilo za uspeh v poslu, mreženje. V Healthday.si se strinjamo, zato članom skupnosti odpiramo vrata doma in v tujini.Tokrat smo 11 slovenskih podjetij peljali v Trst na študijski obisk v organizacijo BioValley Investments.

Najprej nas je sprejel Diego Bravar, direktor BioValley Investments. Gospod Bravar je predstavil zdravstveni sistem v Italiji in Furlanijo-Julijsko krajino. Poudaril je, da je sektor zdravstvenih, medicinski, biotehnoloških in IT rešitev, ki jih rad imenuje s skupnim imenom “BioHighTech” v regiji izjemno razvit in zaposluje več kot 5000 ljudi ter nudi odlično raziskovalno podporo z univerzami in kliničnimi centri. Za konec je povedal, da smo si tako geografsko blizu, da ni razloga, da ne bi poglobili skupnega sodelovanja in tako močnejši skupaj nastopili na mednarodnih trgih.

Sledilo je predavanje, osredotočeno na uredbi o medicinskih pripomočkih oz. in vitro diagnostičnih  medicinskih pripomočkih; Uredba (EU) 2017/745 (MDR) in Uredba (EU) 2017/746 (IVDR), ki ga je vodil Roberto Belliato. Obe uredbi bosta kmalu stopili v polno veljavo in mnoga podjetja se bodo morala ustrezno prilagoditi; eden od razlogov zakaj v Healthday.si skupnosti dajemo tolikšen pomen na razjasnitev vseh postopkov in procesov, ki so nemalokrat, izjemno kompleksni.

Stefano Bergamasco, podpredsednik združenja italijanskih kliničnih inženirjev je nadaljeval s predstavitvijo italijanskega zdravstvenega trga in trga medicinskih naprav, ki letno doseže vrednost 11,5 milijard evrov samo v Italiji. Glavni odjemalec je javni zdravstveni sistem, dobavitelji in distributerji pa so tako konglomerati kot manjša podjetja, ki velikanom uspešno konkurirajo.

Najpomembnejši del dneva pa je bil odmor za mreženje. Slovenskim podjetjem se je na obisku pridružilo kar nekaj sorodnih italijanskih podjetij in med udeleženci se je razpletla živahna debata. Za nekaj podjetij smo, na njihovo željo, organizirali tudi usmerjene B2B pogovore. Vsekakor pa je prav vsak od udeležencev spoznal vsaj eno podjetje s katerim bi bilo zanimivo sodelovati tudi v prihodnje, najsi je to bilo italijansko ali slovensko.

Srečanje smo zaključili s predstavitvijo inkubatorja Bio4Dreams, ki ima uradne prostore v Milanu, vendar izpostavo tudi v Trstu, ki je odprta tudi za slovenska podjetja, ki želijo razširiti svoj posel v Italijo oz. poiskati ustreznega italijanskega partnerja, bodisi iz industrije ali raziskovalne sfere. Laura Cerni iz grozda CBM je sklenila srečanje s povabilom udeležencev na prihajajoča dogodka: Meet in Italy for Life Sciences (oktobra 2019) in ESOF 2020 – odlični priložnosti za utrditev vzpostavljenih stikov in pridobitev novih.

Bi se naslednjič želel pridružiti takšnemu obisku? 9. septembra nas lahko najdeš na druženju biotehnoloških podjetij v Benetkah; svoj interes prijavi tukaj ali pa se obrni na Urško iz Tehnološkega parka Ljubljana (urska.rauter@tp-lj.si).

Opisane aktivnosti so-financira program sodelovanja V-A Interreg Italija-Slovenija.