Posamezniku prilagojena zdravstvena oskrba
Kje smo in kam gremo?
V idealnem svetu bi za naše zdravje skrbela ekipa strokovnjakov: od osebnega zdravnika do specialistov, ki bi izvajali zanesljive diagnostične teste, nam predpisali najustreznejšo terapijo, spremljali potek zdravljenja in tudi predlagali personalizirane preventivne ukrepe.
Resničnost pa je precej drugačna; zdravstveni sistem je preobremenjen, zdravniki in medicinske sestre imajo le nekaj minut za posameznega pacienta, specialisti se fokusirajo na svoje ozko področje. Kljub temu pa so zdravstvo in tisti, ki so zaposleni v njem, usmerjeni k izboljševanju zdravstvenih intervencij v dobro pacientov. Hkrati že dolgo vemo, da smo si ljudje med seboj različni. Posamezniku prilagojena zdravstvena oskrba temelji na prepričanju, da unikatne lastnosti posameznika zahtevajo prilagojene pristope.
Napredne tehnologije DNA sekvenciranja, proteomike, medicinskega slikanja in naprave za spremljanje zdravja, ki so vzklile v zadnjih desetletjih, so to prepričanje le še utrdile in omogočile implementacijo načela postavljanja pacienta v središče zdravstvene oskrbe. Ob obravnavi in spremljanju pacientov ustvarimo ogromne količine podatkov, ki jih lahko uporabimo za nadaljnji razvoj terapij, za razumevanje bolezni, izboljšanje tehnologij medicinskega slikanja in razvoj digitalnih aplikacij za mobilne in pametne naprave, ki omogočajo spremljanje bolnikov.
Pogosto pristop opisujemo s štiridelnim modelom, ki pravi, da je posamezniku prilagojena zdravstvena oskrba:
napovedna – predvideva tveganja, občutljivost in odziv na terapijo,
preventivna – s hitrimi intervencijami omogoča preprečevanje razvoja bolezni,
personalizirana – prilagojena pacientovim unikatnim lastnostim in
vključevalna – pacienta vključi v sprejemanje odločitev v preventivi in pri zdravljenju.
Tovrstna obravnava danes ni le stvar prihodnosti, marveč se pomembni koraki že dogajajo. Bolnikom s specifičnimi mutacijami tako apliciramo ustrezna tarčna zdravila, tistim s povečanim tveganjem, npr. za razvoj raka, pa zagotavljamo pogostejše spremljanje, ki vodi v hitrejše odkritje bolezni in boljše izide zdravljenja.
Če povzamemo, kadar govorimo o posamezniku prilagojeni oskrbi, govorimo o pravi intervenciji, ob pravem času za pravega posameznika.
Velja pa opozoriti: čeprav nam znanost in tehnologija omogočata marsikateri zdravstveni preboj, s katerim se posamezniku resnično lahko prilagodimo, za zdaj še ne moremo govoriti o sistemskem pristopu, ki bi omogočil sistematično vpeljavo personalizirane zdravstvene oskrbe za posameznika. Do tja nas čaka še dolga pot, ki ne vključuje le znanstvenih inovacij, temveč tudi širše zavedanje strokovne javnosti, politike in nenazadnje, prav vsakega izmed nas.
Avtorici članka: Urška Rauter Gaber in Saša Slabe
Kako drugi vidijo posamezniku prilagojeno zdravstveno oskrbo?
Vprašali smo Majo Južnič Sotlar iz Europacolon slovenija.
Darjo Molan iz društva Europa Donna Slovenia smo vprašali: Kaj za vas pomeni posamezniku prilagojena zdravstvena oskrba?
Prednosti in priložnosti posamezniku prilagojene zdravstvene obravnave
PREDNOSTI IN PRILOŽNOSTI
Prilagojena zdravstvena obravnava je gradnik vsakega člena zdravstvenega sistema
Posamezniku prilagojena obravnava ne vpliva le na pristop k preventivi, postavljanju diagnoze in izbiri terapije, temveč vpliva tudi širše na celoten zdravstveni sistem in ponuja nove možnosti za razvoj.
Eno izmed takih področij je razvoj diagnostičnih metod, saj lahko s personaliziranim pristopom pridobimo številne podatke, ki nam povedo več o karakteristikah bolezni. Diagnostične metode tako postajajo hitrejše in vse bolj občutljive. Primer take diagnostične metode je tekočinska biopsija, s katero lahko nadomestimo zahtevno biopsijo tumorja, z določanjem DNA cirkulirajočih tumorskih celic v krvi pacienta in posledično tipa tumorja. Razvoj kompleksnih diagnostičnih metod omogočajo tudi velike množice podatkov, ki jih obdelujemo z orodji strojnega učenja oziroma umetne inteligence.
Drugo pomembno področje, ki je tesno povezano z razvojem posamezniku prilagojene zdravstvene oskrbe je digitalizacija zdravstva. Velike količine podatkov zahtevajo in spodbujajo razvoj novih orodij za ustvarjanje, analizo in deljenje medicinskih podatkov z velikim poudarkom na varnosti in zasebnosti. Pomemben korak k temu je nedavna ustanovitev European Health Data Space, ki bo zaživel leta 2021.
Digitalizacija v zdravstvenem sistemu poteka tudi preko uveljavitve elektronskih zdravstvenih kartotek, kar omogoča enostavno dostopnost podatkov za zdravnike, to pa vodi do celovitega pregleda nad zdravljenjem posameznega pacienta in posledičnimi boljšimi izidi zdravstvene obravnave.
Če povzamemo, koncept posamezniku prilagojene zdravstvene oskrbe izboljšuje številna področja zdravstvenega sistema:
Boljša učinkovitost terapij: zdravljenje je prilagojeno lastnostim posameznika oz. pacienta, od njegovega genetska profila do življenjskega sloga.
Zmanjšanje nezaželenih učinkov terapije: velike količine podatkov izboljšajo evalvacijo učinkovitosti terapije in istočasno lažje in hitreje prepoznamo terapije z neželenimi stranskimi učinki.
Znižanje stroškov: optimizirana in učinkovita uporaba terapevtskih pristopov zniža obremenitev za zdravstveni sistem in dolgoročno zmanjšuje tudi stroške obravnave.
Zgodnje odkrivanje bolezni: razvoj občutljivih diagnostičnih metod in eksponenten napredek znanosti na področju velikih množic podatkov vodita v vedno zgodnješe odkrivanje marsikaterih oblik raka in nevrodegenerativnih bolezni na podlagi bioloških označevalcev bolezni.
Izboljšano spremljanje bolezni: sodobne tehnološke rešitve v obliki senzorjev znotraj osebnih pripomočkov in pametnih naprav ter mobilnih zdravstvenih aplikacij, izboljšajo spremljanje bolezni tako za pacienta kot za zdravnika.
Bolje zasnovane klinične študije: zaradi izboljšanega poznavanja molekularnega ozadja bolezni in terapij lahko klinične študije zasnujemo pametneje z izbiro verjetnejših odzivnikov že na začetku.
V najširšem kontekstu, posamezniku prilagojena zdravstvena oskrba, pospešuje digitalizacijo zdravstvenega sistema, spodbuja rabo in izmenjavo podatkov, spreminja izvajanje kliničnih študij in vpliva na regulatorne procese.
Govorimo lahko o (r)evoluciji zdravstvenega sistema kot ga poznamo.
Avtorici članka: Urška Rauter Gaber in Saša Slabe
Simon Rekanović, dr. med. o digitalizaciji zdravstva in personalizirani obravnavi.
Trajnostni vpliv posamezniku prilagojene zdravstvene obravnave na zdravstveni sistem
Prilagojena zdravstvena obravnava ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na celoten zdravstveni sistem.
Poleg izboljšanja izidov zdravljenja za paciente ima personaliziran pristop številne druge prednosti in na dolgi rok zagotavlja trajnost zdravstvenega sistema. Posamezniku prilagojeno zdravljenje zmanjša čas, ki ga potrebujemo za iskanje pravilnega načina zdravljenja, hkrati pa se pacienti lažje držijo predpisane terapije, če ima pozitivne učinke in manj stranskih učinkov. Oba vidika vodita do znižanja celokupnih stroškov zdravljenja.
Svet se danes sooča s številnimi izzivi izmed katerih je izjemno pomembno ustvarjanje trajnostnega zdravstvenega sistema z ustreznim financiranjem, investicijami in inovacijami. Za vzpostavitev le tega je pomembnih več faktorjev, izmed katerih se zdi najpomembnejši ustvarjanje na vrednosti osnovanega pristopa, ki postavlja pacienta v središče svoje pozornosti.
To zagotavlja holističen in preventiven pristop v povezavi s kontinuiranim spremljanjem zdravja. Nujno pa je, da tak pristop ne postavlja posameznika le v vlogo opazovalca in prejemnika storitev, ampak da je kot pacient aktivno vključen v odločitve o svoji obravnavi in da jo tudi so-ustvarja.
Pot do trajnostnega zdravstvenega sistema vključuje več korakov:
Sprejemanje novih deležnikov v zdravstvenem sistemu: že vzpostavljeni deležniki znotraj zdravstva morajo prepoznati in se sprejemajoče odzvati na prihod novih ponudnikov, ki uporabljajo napredno tehnologijo in sodobne podjetniške modele za transformacijo zdravstvenega sistema.
Preoblikovanje delovne sile: potreba po zdravstvenih delavcih narašča, zato je potrebno preoblikovanje za ohranjanje dostopnosti zdravstvenih storitev, vključno z integracijo robotike in umetne inteligence v zdravstveni proces. Spremembe se dogajajo v koraku s preoblikovanjem storitev v pacientom prilagojeno obravnavo.
Izkoriščanje napredka genetike: napredek genomskih raziskav transformira zdravstvo in omogoča izboljšano napovedovanje tveganja, diagnostiko, zdravljenje in preventivno ukrepanje – kavse vodi do višje kvalitete življenja pacientov.
Ustvarjanje novih modelov obravnave: tehnologija spreminja modele obravnave, saj omogoča pacientom, da sami izvajajo obravnavo in terapijo, npr. preko mobilnih naprav oziroma aplikacij, obravnavo pa premika iz zdravstvenih ustanov v okolja izven bolnišnic. Dodatno omogoča tudi boljšo koordinacijo zdravljenja. Pristop telemedicine zmanjša število potrebnih hospitalizacij in posledično znižuje stroškovno obremenitev.
Zgoraj našteti koraki omogočajo doseganje trajnosti zdravstvenega sistema z izkoriščanjem porajajočih se trendov in usmerjanjem zdravstvenega pristopa k posamezniku. Transformacija ima pozitivne in negativne ekonomske vplive na različne deležnike zdravstvenega sistema, pacienti pa so glavni zmagovalci, saj zdravstvena industrija vse bolj stremi k zagotavljanju storitev s pozitivnim vplivom in vrednostjo za paciente.
Z gotovostjo lahko rečemo, da je obljuba personalizirane medicine napoved prihodnosti zdravstva. Zavedati pa se moramo, da ima tak model obravnave pred seboj še kar nekaj korakov preden postane standard za obravnavo posameznika in rešitve, ki so nam oziroma nam bodo na voljo.
Pomembno vlogo pri tem ima tudi privzem modela vrednotenja zdravstvenih izidov in posledično temu prilagojen plačilni sistem, kar v angleščini poimenujemo value-based healthcare oz. na vrednosti osnovan zdravstveni sistem.
Avtorici članka: Urška Rauter Gaber in Saša Slabe
