Pogovorna oddaja o personalizirani medicini -
Patient First Healthcare

Lani smo v okviru dogodka 'Dobrodošli v prihodnosti' napovedali prihodnost zdravstva, letos pa se lotevamo kritične analize najpomembnejših dejavnikov.

Vabimo vas, da se nam pridružite pri pogovorni oddaji Patient First: Healthcare. Vsak mesec pod drobnogled vzamemo eno temo in eno uro o njej debatiramo z raziskovalci in strokovnjaki izbranega področja. Razpravo vodi Tjaša Zajc, vodja skupnosti MedsClub in ustanoviteljica podkasta Faces of Digital Health.

Personalizirana medicina bo v prihodnjem desetletju še naprej spreminjala zdravstveno varstvo, saj se bo razširila na ključna področja: velike kohorte, umetno inteligenco (AI), rutinsko klinično genomiko, fenomiko in okolje ter vračanje vrednosti različnim populacijam. Povzeto po: Joshua C. Denny, Francis S. Collins: Precision medicine in 2030—seven ways to transform healthcare. Cell; 2021, 184:6

Prenos pogovora bo na Youtube kanalu HealthDay.si skupnosti. Prijavljeni preko portala Eventbrite boste pred dogodkom prejeli obvestilo in povezavo na prenos!

Pregled tematik pogovornih oddaj:

14. september 2021 ob 11. uri - Klinična genomika in prihodnost zdravljenja s prof. dr. Romanom Jeralo (Kemijski Inštitut) in dr. Tanjo Španić (Europa Donna)

5. oktober 2021 ob 11. uri - Odprta znanost: velike interoperabilne kohorte. Kakšna je vloga elektronskih zdravstvenih kartonov? z Marjano Pikec (SRC Infonet) in Metko Zaletel (NIJZ)

21. december 2021 ob 11. uri - Kakšna so danes klinična testiranja? z dr. Simono Borštnar (Onkološki Inštitut) in prof. dr. Borutom Štrukljem (Fakulteta za farmacijo, UL)

21. december 2021 ob 12. uri - Velike količine podatkov in umetna inteligenca: kako ob tem poskrbeti za zaupanje, zasebnost in vrednostno donosnost? z asist. dr. Vido Groznik (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP) in mag. Borutom Fabjanom (Better)

Klinična genomika in prihodnost zdravljenja s prof. dr. Romanom Jeralo (Kemijski Inštitut) in dr. Tanjo Španić (Europa Donna)

V prvi pogovorni oddaji Patient First Healthcare med drugim odgovorimo na vprašanja: Kakšna prelomnica za človeštvo je poznavanje genoma in cenovna dostopnost metod, ki omogočajo genomsko diagnostiko? Kaj je odmevna tehnologija CRISPR-Cas9, njena trenutna uporabnost predvsem na področju malignih obolenj? Kako poteka razvoj genskih/genomskih testov pri raku dojk idr. in kakšna je dostopnost le teh v Sloveniji?

Dr. Tanja Španić je v zaključku poudarila, da so genske terapije prihodnost za zdravljenje večine vrst raka, hkrati pa mogoče tudi za mnoge bolezni, ki jih danes poznamo kot neozdravljive npr. aterosklerozo, multiplo sklerozo, artritise ipd.

Odprta znanost: velike interoperabilne kohorte. Kakšna je vloga elektronskih zdravstvenih kartonov? z Marjano Pikec (SRC Infonet) in Metko Zaletel (NIJZ)

Z drugo pogovorno oddajo Patient First Healthcare smo naslovili vprašanje razširjenosti uporabe zdravstvenih podatkov v Sloveniji in koliko jih sploh premoremo v registrih, evidencah ipd. Spoznali smo, kako občutljive podatke imamo, kje lahko pričakujemo njihovo uporabo, hkrati pa tudi kakšne vrste podatkov ločijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Marjana Pikec je zagotovila, da so podatki v Sloveniji zelo varni, tako podatki v zdarvstvenih ustanovah, kot tisti, ki se zbirajo centralno. Stopnja zaupanja bi lahko bila visoka, pa morda ni. Razvito imamo matriko dostopnosti, ki natančno opredeljuje kdo lahko dostopa do katerega podatkov in vsak dostop pusti sled.

Kakšna so danes klinična testiranja? z dr. Simono Borštnar (Onkološki Inštitut) in prof. dr. Borutom Štrukljem (Fakulteta za farmacijo, UL)

Podpredsednica Združenja EuropaColon Slovenija Maja Južnič Sotlar je v uvodu tretje pogovorne oddaje Patient First Healthcare predstavila pogled združenj bolnikov na klinična testiranja. Bolniki o vključenosti v klinične raziskave ne spreminjajo veliko, interes pa se kaže predvsem pri bolnikih, ki jim zaradi teže bolezni zmanjkuje drugih možnosti zdravljenja.

V nadaljevanju smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Štrukljem in dr. Simono Borštnar, ki sta odgovorila na vprašanja:

  • Kje je Slovenija na področju kliničnih raziskav in zakaj so le te tako zapletene?

  • Kako so lahko klinične študije za cepiva proti COVID-19 izvedli hitro?

  • Kako se izbira bolnike za klinične študije in kako se na Onkološkem Inštitutu Ljubljana pogovarjajo z bolniki o kliničnih študijah?

  • in navsezadnje Kje vidita izboljšave kliničnih študij in kaj nas čaka v prihodnosti?

Velike količine podatkov in umetna inteligenca: kako ob tem poskrbeti za zaupanje, zasebnost in vrednostno donosnost? z asist. dr. Vido Groznik (FRI, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem) in mag. Borutom Fabjanom (Better)

Preprosto smo osmislili kaj predstavlja umetna inteligenca in kako se le ta prenaša v zdravstvo. Ugotovili smo, da moramo za vsak izziv identificirati najustreznejši pristop od analize slik, obdelave velikih količin podatkov, analize besedil, prediktivne analitike ipd.

V 30-minutni oddaji z asist. dr. Vido Groznik (FRI, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem) in mag. Borutom Fabjanom (Better) spoznajte:

  • Kje pristope umetne inteligence že najdemo v zdravstvu?

  • Zakaj je interoperabilnost med zdravstvenimi ustanovami ključna za napredek zdravstva in implementacijo umetne inteligence?

  • Kaj počne podjetje Neus Diagnostics - član DIH.HealthDay.si 3.0 generacije?

  • Kako različno imajo države urejeno lastništvo in obdelovanje podatkov?

  • Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri razvoju personalizirane medicine?

Pogovorno oddajo Patient First Healthcare podpirajo: