Tina Vidjen Vavpotič

Tina V. Vavpotič je del skupnosti HealthDay.si od samega začetka. Izjemna poslovna ženska, strateginja in um, je pustila svoj pečat v podjetjih kot sta XLAB in Better. Produktni vodja številnih prebojnih informacijskih rešitev v zdravstvu in dobitnica prestižne nagrade Red Dot Award za produkt Pathfinder. Gospa, ki je predlagala, da HealthDay.si ne rabi biti skromen in da si mora zastaviti visoke cilje.

Za začetek eno preprosto vprašanje, kako si?

Zelo dobro. Hvala. Moram reči, da smo norišnico kovidnega leta, glede na vse preizkušnje, relativno dobro izpeljali. Tako znotraj podjetja, kot znotraj družine. Srečna sem, da delam v industriji, ki je bila ključna v tem obdobju, ki je rasla, predvsem pa je pomagala vsaj delno sanirati oziroma odpravljati posledice COVID-19. V tem pogledu sem zadovoljna. Bilo pa je tudi zelo veliko bolečih zgodb, od blizu in daleč, in so me zaznamovale. Bolj cenim to kar imam, zdravje, družina, prijatelji, znanje, vrt, podporno okolje.

Vrniva se v preteklost. Ko si bila stara deset let, kaj si je Tina takrat želela in koliko se je Tina presegla?

Tina desetletnica je imela zelo različne želje. Dnevi so se sicer vrteli okrog uspeha na naslednji kontrolni nalogi, vpliva na šolsko politiko in sprejetosti v druščino soseske. Tina je bila že takrat zelo ambiciozna, iznajdljiva, zelo dobro je znala komunicirati in se pogajati, predvsem pa je imela že takrat zelo velike sposobnost organiziranja in vplivanja. Mogoče je bil bolj kot želja, pomemben »mindset«. Ker 10-letnica je res verjela, da lahko postane karkoli si zaželi.
Zatorej ne morem reči, da sem jo presegla, ampak sem jo v dvajsetih let ponovno našla.

Zanima me vplivanje na šolsko politiko, pogajanje. Zdi se mi, da je to kar ena skupna lastnost vseh žensk, ki potem postanejo vodje. Ženske ki zmeraj, ko je na vrsti ekipno delo, prve poberejo štafeto, ni važno kje. Ampak se mi vseeno zdi, da neki točki to ponikne. Si mogoče ne upamo toliko voditi? Kaj moramo narediti, da to naprej gojimo in tega ne pozabimo?

Ja, mislim, da to nastopi v obdobju pubertete, srednja šola.  Mogoče pride do manjka samozavesti, manj odločnosti, več, preveč prilaganja, prileganja v norme. Predvsem, če ni okolja, ki te spodbuja. 

Vloga staršev, šole in družbe nasploh je, da se punce pripravi na to, bolj občutljivo obdobje. V osnovni šoli. Da jih naučimo potrebnih veščin in jim damo orodji, s katerimi povrnejo oziroma nikoli ne izgubijo zaupanja vase. Pomembni so tudi mentorji. O tem kasneje veliko govorimo, sploh v poslovnem svetu, predvsem v svetu start-upov. Premalo pa to gojimo v obdobju od 14. do 19. leta starosti, ki je izjemno pomembno obdobje. Po mojem mnenju je bolj pomembno kot čas fakultete. Na ta način menim, da bi odpravili tudi večni problem Slovenije, da »radi študiramo« do 27-28 leta.

Vodenje pomeni, da imamo nad nekom vpliv, da znamo imeti vpliv nad neko skupino ljudi, mogoče celo množico. Tukaj bi se spet vrnila k ženskam. Zdi se mi, da ženske vodje svoj vpliv kažejo malo drugače, bolj v ozadju, ne nujno s trdo roko. Je to res, ali je to samo prepričanje? Kakšne so tvoje izkušnje?

So neke razlike, čeprav ni splošnega kalupa. V osnovi smo bolj empatične, več poslušamo, več povezujemo. Karakteristike, ki se v zadnjih 5-10 letih štejejo kot izjemno pomembne za dobro vodjo, imamo ženske položene v zibko, privzgojene in družbeno pričakovane. Da ne bo pomote, okrog sebe sem imela tudi veliko moških, ki ne zaostajajo na teh področjih.
Predvsem pa moramo  izkoreniniti mnenje, da se vodja rodi. Imaš neke predispozicije, prirojene, nekatere si razvil s spletom družine, okolja, bližnjih, prijateljev in znancev, zgodnjih izkustev. Ampak, vodenje je veščina, ki so je lahko naučimo.

Preden greva na specifiko industrije še eno kratko vprašanje. Katere pa so tiste ženske, vodje ali vzornice, ki so nate naredile velik vpliv oziroma jih spremljaš?

Ne morem reči, da jih spremljam, so mi pa všeč. Angela Merkel. Jacinta Ardern. Margrethe Vestager. Simone Veil, Alicia Keys. Veliko izjemnih žensk je na vseh področjih.

Zdaj pa če se usmeriva na zdravstvo in IT v zdravstveni oskrbi. Ja, res je, da imamo ženske programerke, ženske informatičarke, ampak je to še zmeraj tipično moški svet?

Še vedno je IT industrija »bolj« moška, se pa stvari močno spreminjajo. Vsako leto je več žensk, tudi programerk. So pa programerji/programerke le eden izmed potrebnih profilov za razvoj uspešnega IT produkta - produktni vodja, analitiki, UX/UI dizajnerji, strategi, …. in  med njimi je vedno več žensk. Tehtnica se bo uravnovesila.

Ponovno, začeti je potrebno v osnovni šoli. Spodbujanje STEM ni zaman. Primer iz državnega šahovskega tekmovanja izpred dveh leti nazaj, starost do 9 let, 160 fantov in 40 punc. Telovadnica, v kateri je potekalo tekmovanje, je bila po spolu močno neuravnotežena.

Delaš v senior managementu, tudi kot ustanoviteljica. Kolikokrat si se znašla kot skoraj edina ženska v sobi? Približno.

Prepogosto. Se pa tudi tu stvari spreminjajo. Ravno pred kratkim sem sedela z izjemno žensko, ki vodi digitalno transformacijo zdravstva ene izmed regij v Veliki Britaniji.
Raznolikost, ne samo v spolu, tudi v profilih, prepričanjih, veščinah, izkustvu, je izjemen bonus za podjetje, projekt, vzgojo, družbo. Začnimo v lastnem podjetju in znotraj domačega praga.

V Sloveniji si upam reči, da je položaj žensk dokaj dober, kar kaže tudi statistika. V primerjavi z ZDA si lahko zaploskamo. Kaj pa recimo Anglija ali zahodni del Evrope, kaj se moramo v Sloveniji še naučiti in kaj lahko mi naučimo druge na področju enakopravnosti?

Ne znam strokovno odgovoriti, če in kje so razlike. Se nisem nikoli poglobila. Vprašanje je tudi, s kom se primerjamo. Torej izhajam le iz svojega lastnega občutka. Primerjava z Zahodno Evropo, na Nizozemskem sem bila štiri leta in tudi v zadnjih letih največ sodelovala z Angleži, Francozi, Skandinavci. Na Nizozemskem se ne govori toliko ženska/moški – kot bi ne bilo razlik. Poskušajo ustvariti družbo in okolje, ki razlik ne vidi in ne upošteva. Včasih je to dobro, hkrati pa se mi zdi, da v tej utilitarnosti pozabimo, da so razlike bonus, ki ga je potrebno izkoristiti. Kot pravi Simone Veil: Moja zahteva kot ženska je, da se moja različnost upošteva in da se nisem prisiljena prilagoditi moškemu modelu.

Razlika samo ne sme biti razlog za diskriminacijo.

Usmeriva se v startup svet. Predvidevam, da si jih videla ogromno, videla si mogoče tudi razlike med startupi, ki so jih ustanovile ženske in startupi, ki so jih ustanovili moški. Kaj bi ti svetovala ženskam, ki se podajajo na podjetniško pot, da uspejo? Kaj je tisti ščepec, ki bi jim pomagal? Kaj je nasvet, da bi se več žensk za to odločalo in jih ne bi bilo strah?

Ne morem reči, da imam kakšen nasvet, ki bi bil bolj »usmerjen« v žensko kot moškega. Najprej, ne bojte se neuspeha. Fail often. Pomembna je samozavest, odločnost, integriteta, hitrost, znanje, sposobnost agregiranja in argumentiranja. Predvsem se morajo mladi podjetniki zavedati, da sta znanje in sposobnost, da to znanje uporabiš, ključna in ti dasta pravico, da sploh sediš za mizo. Ni bližnjic. Potem pa so tu veščine vodenja, komunikacije, strateškega razmišljanja, sposobnost privabiti talent.

V najhujšem času pandemije si bila še v podjetju Better. Tomaž Gornik je takrat dal intervju za Svet kapitala, kjer je razložil, kako ste se prilagajali družinam v tem obdobju. Lahko mogoče izpostaviš, kaj je tebi najbolj pripomoglo, katera prilagoditev, tudi gledano naprej? Kaj je tisto, kar moramo obdržati, da ženske, mame in žene podpremo, da imajo neko trojno ali četverno vlogo vsak dan?

Better je poskrbel za pogosto in odprto komunikacijo z vsemi zaposlenimi. Redni tedenski sestanki vodij in njihov povzetek, ki ga je Tomaž vsak teden delil na intranetu. Uvedli smo tudi mesečne sestanke vseh zaposlenih, kjer se je predstavilo ključne strateške in operativne uspehe in izzive. Lepo. Povezovalno.

Menim pa, da je ključno zavedanje, ki je potrebno s strani managementa, da morajo zaupati direktnim vodjem posameznih ekip, jih opolnomočiti. Mnogokrat niso potrebni globalni posegi. Vodje posameznih manjših celic najbolj intimno poznajo svojo ekipo, kdaj dobro delajo, kdaj ne, kakšna je trenutna situacija pri posamezniku in tudi znotraj ekipe in glede na to prilagodijo delo. Decentralizacija delegiranja in organiziranja na manjše celice je ključna. Ter širina vodij, ki zaupajo svojim članom ekipe, jim dopuščajo potrebno fleksibilnost in jih podprejo tudi takrat ko se pojavijo zahtevne in težke življenjske situacije.
Sicer pa, v IT je bil ta prehod res lažji. Moj primer iz Better-a, ekipa je že pred korono delala 2x na teden od doma. Imela sem tudi člane ekipe, ki delajo iz tujine in je bilo delo na daljavo že prej modus operandi.

Za konec, digitalizacija zdravstva. Ti si videla drobovje tega, konec koncev si tudi veliko tega kar imamo sploh EHR tudi postavila ali vsaj pomagala, sodelovala pri vzpostavljanju. Slovenija bo letos predsedovala EU, digitalizacija je ena izmed prioritet. Kaj moramo iz tega povleči, da bo zdravstvo bolj digitalizirano?

Slovenija je tako na nacionalnem nivoju, kot na nivoju posameznih inštitucij v zadnjih letih naredila res veliko. Interoperabilna hrbtenica, eRecept, eNaročanje, portal za paciente in številni drugi uspešni projekti. Moramo se večkrat potrepljali in se pohvaliti. Tudi kakovost aplikacij znotraj zdravstvenih institucij se je močno izboljšala, čeprav si želim, da bi bilo še več fokusa na uvedbi aplikacij za klinično delo. Torej, da se fokus iz administrativno-plačilnega sveta, premakne na digitalizacijo dela kliničnih uporabnikov.

Se pa neko obdobje digitalizacije zdravstva zaključuje. Potrebno bo definirati kako naprej, potrebujemo vizijo, znanje, politično moč, močne vodje na različnih področjih, veliko sposobnost vključitve in mobilizacije različnih deležnikov in seveda sposobnost izvedbe. Predsedovanje EU in izdatna injekcija za digitalizacijo iz evropskih sredstev sta samo dodatni spodbudi.

Moramo pa se zavedati, da je digitalizacija samo orodje, in ne cilj. Odločiti se moramo kakšno zdravstveno in socialno varstvo si želimo kot družba, ob omejitvah, ki jih imamo. Finančnih, kadrovskih, v znanju, itd. Sicer pa sta ključna dva premika: prvi je postavitev pacienta v središče. Govorimo o celostni oskrbi, ki ni vezana na izvajalca ali lokacijo ter upošteva številne vidike posameznika. Druga odločitev je, kaj bomo merili in nagrajevali. Zakaj? Ker to definira fokus in obnašanje. Prav je, da začnemo meriti in nagrajevati »value«. Zelo počasi se v to smer že premikamo, vsekakor bo to ključni fokus v naslednjih letih.

3 MINUTE S TINO

1. Kaj zate definira dobro vodjo?

Oseba s širino, ki je sposobna združiti raznolike posameznike v dobro ekipo, ima izjemen občutek za ljudi, poskuša in verjame, da ima vsak posameznik potencial. Sama sem Montessori mama in mislim, da sta pomembna dva osnovna principa pedagogike, ki ju je treba zasledovati: »nauči me, da zmorem sam« in »okolje«. Vodja mora ustvariti okolje, ki posamezniku omogoči optimalno delovanje in razvoj.

2. Kaj te motivira za kariero v podjetništvu, tehnologijah in kaj bi spremenila, če bi imela čarobno paličico?

Hiter odgovor je kompleksnost zdravstva. Z vso nepredvidljivostjo, številnimi deležniki, veliko asimetrijo informacij in tudi bolečino, ki jo včasih obdaja, me izjemno privlači. Poleg tega je moje življenje nedeljivo povezano z zdravstvom že od malih nog. Bom najprej odgovorila na to kaj bi spremenila, ker bo to odgovorilo na to »zakaj tehnologija«. Odgovor je hitrost – del sektorja je preveč okoren, prepočasen in COVID-19 je pokazal, da tudi zdravstvo lahko in sme vnesti nove pristope in nov način organiziranosti, hitro. Naj tovrstna mentaliteta ostane. In zato tehnologija, ker je digitalna transformacija nekaj, kar lahko fundamentalno izboljša kakovost izvajanja oskrbe in izboljša zdravje ljudi.

3. Kateri dve lastnosti bi ženskam v poslovnem svetu dodala in katero odvzela?

Klasičnim - samozavest, odločnost in hitrost sprejemanja odločitve bi dodala dve: kanček flegmatičnosti in malce več ženstvenosti. Odvzela bi ubogljivost.