Koreografija ni ples - analiza govora Bogija Eliasna z dogodka Vrednost inovacij s predlogi

21. maja 2024 je v Cankarjevem domu potekala že 13. konferenca Vrednost inovacij v organizaciji Mednarodnega foruma zdravstveno raziskovalnih farmacevtskih družb. Naslov tokratne konference je bil Prepoznavanje potencialov v zdravstvenem sistemu za spodbujanje inovacij.

Koreografija, vir: Wikipedia

Glavno sporočilo konference je bilo, da sicer imamo potencial za inovacije, a smo slabi v njihovi implementaciji.

Ali drugače povedano, v teoriji plešemo za svetovno prvenstvo, v praksi pa smo bližje kvadratastemu ponavljanju četvorke, plesa ne dojemamo telesno, zvočno in izkustveno, gremo se ga kognitivno, pišemo dokumente in pravilnike, kar nas pušča nezadovoljne, nezadovoljene in neizpolnjene.

Dunajski valček, vir: GIPHY

Veseli nas, da je organizator skupaj z udeleženci prišel do te ugotovitve. Zdravstene inovacije je potrebno uvajati v praksi, za to je potrebno izobraževanje, učenje iz prakse in napak, trening, mentoriranje, podpora.

Podobno je z biciklom, plavanjem, kuhanjem, celo z učenjem jezikov. Ničesar od tega se ni mogoče naučiti zgolj iz navodil, teorije, receptov ali knjig.

Slovenskega zdravstva ne moremo rešiti v parlamentu, tudi inovacij vanj ne moremo uvajati od zgoraj navzdol, dobrih praks ne more moremo širiti tako, da jih brez konteksta skopiramo in prenesemo v drugo bolnišnico, kjer se nato izkaže, da zadeva ne deluje.

zavihajmo rokave, Vir: Ties.com

Vseeno bodimo bolj natančni, da ne bo imel kdo od bralcev tega zapisa občutka, da gre zgolj za kritiko. Za ta namen bi se osredotočili na sporočilo prvega govorca. Mi smo ga razumeli takole.

Bogi Eliasen: Osrednje sporočilo poudarja potrebo po (a) paradigmskem premiku v zdravstvenem varstvu, (b) prioritizacijo preventive, (c) učinkovito uporabo podatkov in (d) sodelovanje med sektorji za trajnostne zdravstvene rezultate.

(a) Paradigmatski premik v zdravstvenem varstvu - naše razmišljanje in delovanje moramo obrniti na glavo. Če smo doslej razmišljali, da je za pacienta odgovoren predstavnik neke ločene profesionalne skupine (zdravnik, sestra, farmacevt, …), to preprosto ne drži več. Moramo vprašati, kdo je po novem odgovoren.

Naš predlog: Odgovornost naj se iz posameznikov prenese na time. Enako je z nagrajevanjem, nagrajujmo time, ne posameznikov. Paciente obravnavajmo kot del teh timov. Dober tim nima več kot 10 posameznikov. Timi morajo sodelovati med seboj.

Razlaga: V vsaki prefesionalni in laični skupini imamo bolj in manj sposobne posameznike. Če ti okoli sebe ne tvorijo timov, potem ne izkoriščajo potenciala, ker ni dovolj poudarka na prenosu znanj. Samo timi so tisti, ki bodo lahko dosegali boljše rezultate po načelih Na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave, kot primer. Kako v praksi oblikujemo time? Gremo poskusit, gremo se zmotit, gremo se naučit.

(b) Priorizitacija preventive. ZZZS plačuje ne glede na rezultat. Edini kriterij je skladnost z Uredbo (prej Splošni dogovor) in s pravili. Odgovornost za to, kaj plačuje, zavrača. Po mnenju ZZZS je odločitev, kaj plača ZZZS v rokah drugih. To nas usmerja v boj ene obravnave proti drugi obravnavi, enega izvajalca proti drugemu. Preventiva ni nikogaršnja skrb. Oziroma je še najbolj skrb pacienta samega.

Naš predlog: Vložimo 5% celotnega proračuna ZZZS, v preventivne aktivnosti, vendar ne tako, da država določi, kaj točno morajo pacienti početi. Odločanje naj prepusti občinam, lokalnim skupnostim, društvom pacientov.

Razlaga: Preventiva bo sprva dvignila strošek obravnav. V enem proračunskem letu, kolikor je horizont ZZZS, učinkov ne bo. Vložek se bo poznal čez nekaj časa. Zato moramo cikle za učinkovitost preventive in s tem povezane cilje določiti na daljši čas, pet let je primerna doba. Obenem moram odločanje o vrsti preventive spustiti na nivo lokalnih skupnosti, občin, krajevnih skupin, društev pacientov. Strokovnjaki z nacionalnega nivoja naj nastopijo kot svetovalci, mentorji, trenerji, učitelji, ne morejo pa nastopiti kot odločevalci. Odločanje je treba dati v roke lokalnim timom.

(c) Učinkovita raba podatkov. Imamo bistveno več podatkov, kot jih obdelamo in veliko teh podatkov je tudi zelo nekakovostnih. Učinkovita raba podatkov ni zgolj združevanje množic podatkov, ampak je sposobnost predvidevanja, kakšne podatke bomo sploh rabili. Obenem je treba zmanjšati zbiranje podatkov na zalogo, brez premisleka, zakaj jih potrebujemo.

Naš predlog: Osnovni cilj, ki ga zasledujmo, je število kakovostnih let življenja. Ne le zdravih, ampak tudi let visoke avtonomnosti pri kroničnih bolnikih. Dobra metodološka podlaga je program Zdravje v občini, ki ga od leta 2016 izvaja NIJZ (obcine.nijz.si). Vsi podatki, ki jih zbiramo, naj se osredotočajo na to, kako doseči več kakovostnih let življenja.

Razlaga: Najbolj napredni zdravniki v svetovnem merilu znajo s fokusom na posameznega pacienta in z neomejenimi viri doseči signifikantno boljše razultate za zdravje tega posameznika. Mednje sodijo tudi nekateri slovenski zdravniki. Z natančnim posnetkom vseh metod zdravljenja, kronične oskrbe, režima podpore v obliki fiozioterapij, psihološke podpore in drugih metod, lahko dosežejo več, kot je mogoče pričakovati v povprečju. Praktično nikjer na svetu tovrstni modeli še niso bili prenešeni na upravljanje celotnih populacij. Tovrstno modeliranje zahteva delitev podatkov, a hkrati ohranjanje zaupnosti le teh, med ključnimi akterji.

(d) Sodelovanje med sektorji za trajnostne zdravstvene rezultate. Zdravstevni rezultat populacije nikoli ni samo funkcija zdravstvenega sistema. Nanj vpliva vrsta determinant zdravja, za katere pa niso odgovorni zgolj zdravstveni delavci.

Naš predlog: Za dober zdravstveni rezultat je potrebno vzpostaviti partnerstvo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, ter nato še počez.

Razlaga: Na zgornjem delu akterje imamo, to so MZ, NIJZ in ZZZS. Spodaj imamo vrsto akterjev, a informacije ne pridejo do vrha, vrh premalo posluša bazo. Dober vmesnik so lahko občine, ker te združujejo različne sektorje, poleg zdravstva še gospodarstvo, okolje, prehrano, šolstvo, itd. Podobno se je treba na vrhu bolj povezati počez. Zdravstveni turizem, prodaja celostnih storitev od bolnišnic do zdravilišč je lahko odličen izvozni produkt. Še večji od tega so klinične raziskave. Trenutno je v izjemnem investicijskem zamahu biofarmacevtskih družb, bolnišnice usposobljene za klinične raziskave, ter dobro sodelovanje z odličnimi biotehnološkimi podjetji, je izjemna priložnost, Slovenija je pri tem unikum in v svetovni špici. Tretji primer sodelovanja je vloga prehrambenega sektorja pri zdravi prehrani. Previsoke cene brezglutenske prehrane na evropskih trgih in zahteve bolnikov s celiakijo za subvencionirano medicinsko predpisano dieto so priložnost za razvoj kmetijstva.

Bogi Eliasen je vse svoje misli strnil v vprašanje, kdaj je kdo pomislil na to, da je dejansko potrebno več vložiti v zdravje prebivalstva, v primerjavi s tem, ko vedno govorimo, da je več potrebno vložiti v zdravstveni sistem. Strinjamo se z Bogijem, potrebujemo usmeritev na prebivalce, paciente, ter tudi zdravstvene delavce in vsem omogočiti, da bodo bolj lahkotno, živahno in nekateri tudi mojstrsko plesali po plesiščih življenja. Eno teh je zdravstveni sistem. Samo eno, štejejo pa vsa.

Posnetek konference je na voljo tukaj: povezava do video posnetka

Povzetek konference iz sporočila za javnost: sporočilo za javnost