Blckb: Z algoritmi naproti enostavnejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju Alzheimerjeve demence

47 milijonov ljudi na svetu ima demenco, pri čemer je vsako leto novo odkritih skoraj deset milijonov primerov. Zdravila za težave trenutno še ni, obstajajo zgolj pristopi in terapije za upočasnitev napredovanja bolezni. Zaradi naraščanja incidence, je med izzivi za zdravstvo tudi zgodnje odkrivanje, saj lahko pomembno vpliva na daljšo kakovost življenja posameznikov. S slednjim - iskanjem biomarkerja za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence - se ukvarja tudi podjetje BLCKB (BlackBox).

Blckb se že leta ukvarja z analizo EEG (elektroencefalografija, meritev možganske aktivnosti s pomočjo elektrod na površini glave, ki merijo električno napetost) v nevromarketingu. Leta 2015 je delež podjetja Blckb kupilo podjetje A-soft, ki je med drugim obdelovalec podatkov projekta

EEG. Na žalost je trenutno edina rešitev čimprejšnje prepoznanje simptomov demence, saj zdravil še ni.

Kako je potekala zasnova t.i. programa Adam, namenjenega razvoju platforme za široko zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni z za zdravstvene strokovnjake prijaznim analitičnim orodjem?

B.H.: V dveh mesecih smo v sodelovanju z ZDUS-om, ljubljansko nevrološko kliniko in društvom Spominčica rekrutirali 457 posameznikov za eksperimentalno študijo. Opravili smo EEG meritve skupaj z že uveljavljenimi kognitivnimi testi, ki omogočajo določeno povratno informacijo o kognitivnem stanju posameznika, v želji najti nov biomarker za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni.

Kakšni so bili izsledki študije in predvsem, kako bo pomagala pri razvoju Blckb?

B.H.: Najbolj očitna ugotovitev je bila, da obstaja neizmerno zanimanje za testiranje. Za študijo smo dobili 6000 prijav. Zanimivo je bilo, da je imelo več ljudi, ki so sicer brez težav, slabe rezultate na kognitivnih testih. Naš dolgoročni cilj je klinično validirati biomarker za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence.. Čeprav je EEG metoda bistveno cenejša kot CT in fMRI, ki se tudi uporabljata v nevrologiji, je potencial EEGja pri zgodnjem odkrivanju demence omejen zaradi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov za analizo znotraj zdravstvenih ustanov. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo želeli ponuditi rešitev z ki bi potencialno povečala zanesljivost odkrivanja na ravni splošnih, družinskih zdravnikov, kasneje pa bi jo bilo mogoče razširiti tudi na primarni ravni. Žal je trenutno tako, da posameznik s težavami obišče osebnega zdravnika, ki pa razen osnovnih kognitivnih testov nima orodji s katerimi bi lahko preveril dejansko stanje pacienta zato ga ta pogosto pošlje domov in ponovno naroči na pregled čez nekaj tednov ali mesecev. V tem času se lahko stanje že zelo poslabša, pa posameznik še ni prišel do specialista. Pot do tja je še dolga.

S.B.: Z vidika zdravstvenega sistema je tu še en problem: k nevrologom so včasih napoteni tudi bolniki, ki nevrologa ne potrebujejo. Zaradi pomanjkanja uporabne diagnostike, nevrologi obravnavajo ljudi, ki niso potrebni njihove pomoči, to pa posledično pomeni daljšanje vrste za tiste, ki bi pomoč resnično potrebovali. Z razvojem Blckb vidimo potencial za razbremenitev nevrologov in pocenitev odkrivanja demence.

Kakšni so torej naslednji koraki za Blckb?

Biomarkerje za zgodnje odkrivanje je potrebno še klinično validirati. To je osnova za karkoli naprej. Če bo uporabnost dokazana, ne dvomimo, da bomo deležni velikega interes s strani zunanjih partnerjev za širitev rešitve.

Podjetje Blckb je trenutno del A-Softa in povezanih podjetij, ki v skupnem številu šteje skoraj 100 ljudi. Kako se soočate s širitvijo podjetja in z porastom zaposlenih povezanimi izzivi?

Tadej Muha: Pri kadrovanju smo zelo previdni in se najprej osredotočimo na značajske lastnosti prihodnjih sodelavcev, da so združljivi z obstoječimi zaposlenimi. Zaenkrat nam uspeva zapolniti kadrovske potrebe prek osebnih priporočil, končni izbor pa je vselej skupna odločitev direktorja in vodje oddelka. Sicer pa nenehno skrbimo, da je naše delovno okolje zanimivo in stimulativno za vse naše zaposlene.

Zadovoljstvo zaposlednih je že leta med prioritetami A-Softa, za kar med drugim že desetletje skrbite z masažami za zaposlene. Ali ideja prihaja iz Silicijeve doline? Kakšne rezultate opažate s to intervencijo in kaj bi svetovali podjetjem pri razmišljanju o takšnih bonitetah?

Tadej Muha: Res je, že deset let dvakrat na mesec v podjetje prihaja strokovnjakinja za hrbtenico in našim zaposlenim, ki so takrat v službi, zmasira hrbet. Te ideje nismo prinesli od nikoder, ampak se je rodila iz potreb: problem IT-jevcev je, da stalno sedijo pred računalnikom, pogosto nepravilno, pri čemer najbolj trpi hrbtenica. Rezultati naših masaž se kažejo v dobrem počutju in dobrem razpoloženju naših zaposlenih – to pa veliko prispeva k dobremu vzdušju in pripadnosti podjetju na splošno. Ko se podjetja odločajo o tem, kakšne bonitete nuditi svojim zaposlenim, naj predvsem razmislijo, s katerimi dejavnostmi oz. bonitetami bodo zadovoljili čim večje število zaposlenih, saj vemo, da ima danes vsak posameznik vsak svoje želje in potrebe.