Poročilo s 7. delavnice DIH.HealthDay.si - "Financiranje inovacij v zdravstvu"

12. decembra 2019 je v Tehnološkem parku Ljubljana potekala še zadnja, 7. delavnica v programu DIH.HealthDay.si v letu 2019. Delavnica je bila ponovno dobro obiskana, prišlo je 30 sodelavcev iz podjetih, ki so registrirana v naš DIH.

Financiranje inovacij v zdravstvu predstavlja enega od temeljev evropskih finančnih mehanizmov, ki spodbujajo gospodarsko rast in večjo konkurenčnost evropskega prostora. Z namenom promocije in izboljševanja javnega zdravja, preprečevanja bolezni ter vzpostavljanja podpornega okolja za zdrav način življenja, Evropska Unija bistveno prispeva k ustvarjanju inovativnih, učinkovitih in trajnostnih zdravstvenih sistemov. O financiranju iz evropskih skladov sta nam na delavnici predavali Mateja Sedlašek in Tea Markotić iz podjetja TikoPro.

Mateja in Tea sta predstavili različne finančne instrumente, ki so na voljo. Horizon 2020 je tako v obdobju od 2014 do 2020 obsegal €80 milijard, novi Horizon Europe od 2021 do 2027 pa bo znašal €100 milijard. Pokazali sta, kako se skladi in kriteriji v času spreminjajo, v novi finančni perspektivi je tako večji poudarek na možnostih povezovanja, na odprti znanosti, še pomembnejši je vidik razširjanja odličnosti. Dotaknili sta se lestvice ocenjevanja tehnološke zrelosti, TRL od 1 do 9. Značilnost slovenskega raziskovalnega okolja je, da se udobneje počuti na področjih od TRL 1 do 6, pri TRL 7 do 9 pa se pokaže pomanjkanje znanja, s tem pa se tudi izgubi velik del dodane vrednosti novih tehnologij. Govorimo zlasti o mehkejših znanjih produktnega razvoja, trženja in prodaje. Predstavili sta tudi spremembe pri SME instrumentu, ki je bil v Sloveniji izrazito popularen. Predstavili sta FTI, ki je primeren zlasti od TRL 6 naprej za podporo rasti. Posebej sta izpostavili, da pridobitev denarja še ne pomeni konca dela, to v Tiko Pro smatrajo šele kot pravi začetek projektov. Za potrebe inovacij v zdravstvu sta predstavili EU Health Programme. Kot praktični primer, v katerem so sodelovali so predstavili projekta CODOBIO (20 partnerjev, €3.9mio) in Next-generation biopharmaceutical downstream process (LEK + 6 partnerjev, €10.5mio)

Nina Dremelj iz sklada AlpVent je predstavila priložnosti in izzive financiranja inovacij in rešitev v zdravstvu. Nina je doslej izvedla več kot 10 investicij. Predstavitev je pričela z podrobnim opisom tipov financiranj, od lastnega, vse do največjih oblik, kot je javna ponudba delnic.Izpostavila je, da so po njenih izkušnjah samo v zdravstvu investitorji pripravljeni podpisovati izjave o zaupnosti, povsod drugje to zavračajo, kar kaže na izjemno občutljivost informacij v zdravstvu. Predstavila je vrsto dogodkov, kjer se zbirajo investotorji, primerjala je evropski in ameriški trg investicij. Zelo zanimiv je bil tudi nazoren prikaz faz financiranja, od ocenjevanja priložnosti, prvih predstavitev, do t.i. termsheetov, preverjanja podjetja (due dilligence) in vse do vključitve investitorja v upravljanje, bodisi nadzorno ali tudi operativno. Kot pomembne prednosti zdravstva je izpostavila stalnost povpraševanja, pomen vrhunskega znanja, velike marže za uveljavljene izdelke, med slabosti pa sodi najprej pomanjkanje raznolikih znanj in s tem povezanih ovir, stroge zakonske pogoje, ter tudi slabo znanje investitorjev. Med njenimi investicijami v Sloveniji je naštela AciesBio, FlySentinel, AnimaCel ter Doctrino.

7. delavnica DIH.HealthDay.si - Financiranje inovacij v zdravstvu

Urnik delavnice

14:00 Uvod in kratka predstavitev udeležencev

14:10 Možnosti in priložnosti pridobivanja nepovratnih sredstev na nivoju EU; Karmen Vidonja Ozvatič in Mateja Sedlašek, Tiko Pro

15:30 Lastniško financiranje inovacij v zdravstvu – izzivi in priložnosti, Nina Dremelj, AlpVent AG

16:00 Pogovor z udeleženci

16:30 Druženje s HealthDay.si pred prazniki, pogostitev

Kratek povzetek vsebin

Financiranje inovacij v zdravstvu predstavlja enega od temeljev evropskih finančnih mehanizmov, ki spodbujajo gospodarsko rast in večjo konkurenčnost evropskega prostora. Z namenom promocije in izboljševanja javnega zdravja, preprečevanja bolezni ter vzpostavljanja podpornega okolja za zdrav način življenja, Evropska Unija bistveno prispeva k ustvarjanju inovativnih, učinkovitih in trajnostnih zdravstvenih sistemov.

Cilj delavnice je slušateljem približati različne možnosti in priložnosti pridobivanja nepovratnih sredstev na nivoju Evropske Unije na ciljnem področju digitalizacije v zdravstvu in na področju biotehnologije. Predavanje bomo zaokrožili s predstavitvijo uspešnega EU projekta, ki je trenutno v izvajanju, in v katerem podjetje Tiko Pro aktivno sodeluje v konzorciju skupno 18-ih industrijskih in akademskih partnerjev: Marie Sklodowska-Curie Actions, Innovative Training Networks, »Continuous Downstream Processing of Bioproducts«, budget: 4 mio EUR.

Nina Dremelj bo osvetlila priložnosti in izzive financiranja inovacij in rešitev v zdravstvu. Kateri so izzivi na strani podjetnikov in kaj pričakujejo investitorji? Katerim slovenskim projektom je uspelo najti skupni jezik z investitorji?

O predavateljih

Karmen Vidonja Ozvatič

Je vodja EU pisarne in vodja projektov. Skrbi za koordinacijo EU ekipe in za pripravo dokumentacije ter prijavo na EU razpise. Karmen je svoje izjemno strokovno znanje več kot 10 let pridobivala v tujini, kjer je delovala na različnih področjih, povezanih z razpisnim in projektnim delom. Poznavanje natančnega ustroja evropskih razpisov njenemu delu daje izjemno dodano vrednost, ki ga odločilno dopolnjujejo številne in bogate izkušnje.

Mateja Sedlašek

Je članica EU pisarne in vodja projektov, ki samostojno skrbi za pripravo dokumentacije in prijavo na EU razpise. Mateja je certificirana ECQA vodja EU projektov in predavateljica za področje pridobivanja ECQA certifikatov. Strokovno znanje in izkušnje je vrsto let pridobivala na področju projektnega vodenja, projektne koordinacije in priprave dokumentacije za prijavo v najrazličnejše programe, ki jih razpisuje Evropska komisija.

Nina Dremelj

Z več kot 10 letnimi izkušnjami v poslovnem in investicijskem področju, vodenju AlpVent AG investicijskega podjetja in Startup Officea pod okriljem AlpVent AG je mag. Nina Dremelj osredotočena na sodelovanje z inovativnimi, naprednimi in proaktivnimi ekipami, ki so del startup okolja. Njeno jedrno področje delovanja je zagotavljanje in upravljanje ”smart money” naložb kot tudi coaching in vodenje podjetij skupaj z vlagatelji, kjer je rezultat uspešno postavljena in vodena prodaja in marketing. Največja strast pa je pomoč podjetnikom, da svoje ideje pretvorijo v prava, uspešna podjetja.

Za sodelovanje na delavnici se registriraj v DIH.HealthDay.si, tokrat pa to izrecno ni pogoj, a si pridržujemo pravico, da zavrnemo kandidate, ki ne delajo v zdravstvu. Prijave na delavnico in druženje so tu: https://forms.gle/djWGCKcjSJb6iqQn9

Quality Management v razvoju digitalne rešitve v zdravstvu

6. dalavnica v sklopu programa DIH.HealthDay.si je potekala v Cosylabu. Delavnica dr. Roka Hrovatina se je dotaknila teme upravljanja kakovosti pri razvoju softverskih rešitev v zdravstvu. S kakovostnim QMS Cosylab uspeva zelo hitro certificirati številne rešitve na področju protonskih pospeševalnikov za radioterapijo možganskih tumorjev.

QMS omogoča večji nadzor pri izpolnjevanju zakonodajnih zahtev za sam softver ali medicinske pripomočke, z vdelanim (embedded) softverom. Priporočilo je, da se izdelek razvija po standardih varnosti in učinkovitosti že skozi sam proces razvoja. Podjetje v idealnem primeru razume direktive in regulative, ki so relevantne za tovrstno medicinsko opremo, ki jo je še prej potrebno klasificirati.

Za evaluacijo tveganj se je potrebno čim prej lotiti standardov:

- ISO TR 80002-1 (Medical device software — Part 1: Guidance on the application of ISO 14971 to medical device software),

- ISO 13485 (Medical devices — Quality management systems — Requirements for regulatory purposes) in

- IEC 62304 (medical device software – software life cycle processes)

Za vzpostavitev procesov se referiramo na standard ISO 14971 (application of risk management to medical devices). Pomembno je vedeti, da ni moč preprosto kopirati primerov drugih podjetij, ampak je potrebno postaviti procese interno ali s pomočjo zunanjega svetovalca. Čim prej bomo razumeli, kaj je pomembno za našo vrsto izdelka, bolje bo.

Vse to pomeni, da je vstop na trg medicinskih izdelkov bolj kompleksen kot pri večini ostalih. Ko pa enkrat premagamo to oviro, le ta postane naša prednost, ob tem da imamo sedaj zelo dobro organiziran razvoj rešitve, proizvodne procese in samo podjetje.

Za sodelovanje na prihodnjih delavnicah, tudi v letu 2020 registriraj svojo inovacijo na povezavi tule: http://www.healthday.si/registracija-v-dihhealthdaysi

Video posnetki konference HealthDay.si 2019

V sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije so zdaj na voljo tudi posnetki celotne konference. Za ogled klikni na povezavo tule.

Ker gre za spletno učilnico na osnovi platforme moodle, je za ogled videov potrebna prijava, a je vsebina HealthDay.si opravite kot “gost”.

Pripravili pa smo tudi promocijski video, ki si ga lahko ogledaš tule:

14. november: 6. delavnica DIH v 2019 - Quality Management v razvoju digitalne rešitve v zdravstvu

Rok Hrovatin, Quality Management v razvoju digitalne rešitve v zdravstvu

termin: 14. november 2019

lokacija: Cosylab, Gerbičeva ulica 64, 1000 Ljubljana

trajanje: 11:00 do 13:00

Delavnica bo podala pregled zakonodajnih zahtev za medicinske pripomočke, ki jih mora izpolnjevati proizvajalec. Predstavila bo osnovne definicije pojmov v regulativi in bistvene alineje in vodila, ki se jih mora proizvajalec zavedati in jih nasloviti že ob prvih korakih snovanja medicinskega pripomočka. Predstavljen bo pregled procesov in mehanizmov, ki jih mora proizvajalec vgraditi v proces razvoja, osrednja pozornost pa bo pri tem namenjena tistim pripomočkom, ki vsebujejo programsko opremo, ali pa so programska oprema sami po sebi.

Na delavnico se lahko prijavite tukaj.

Rok Hrovatin

Dr. Rok Hrovatin se z zahtevami za medicinske pripomočke ukvarja že od transpozicije evropske direktive za medicinske pripomočke v slovensko zakonodajo, torej nekje od leta 2003. Znanje je gradil s študijem zahtev standardov, direktive in zadnje uredbe o medicinskih pripomočkih, izkušnje pa je pridobival kot vodja preskusnih laboratorijev (tudi za medicinske pripomočke) na SIQ in kot vodilni presojevalec številnih podjetij - proizvajalcev medicinskih pripomočkov - za taisti institut.

Delavnica Marketing v medicini

Marketing je eno ključnih področij, ki jo mora razvijati vsako podjetje za uspešno poslovanje. Posebnosti in izzive marketinga v medicini nam je dne 11.10.2019 v sklopu delavnic DIH.HealthDay.si predstavila Alenka Pariš Rutar iz podjetja Kemofarmacija.

Medicina je znana kot strogo regulirano področje, na katerem se inovacije vpeljujejo počasi. Hkrati gre za kompleksen sistem deležnikov, kjer so kot kupci oz. uporabniki zdravstvenih storitev vključeni pacienti, zdravniki (zdravstveno osebje) in zavarovalnice. Paket izzivov v zdravstvu je velik, zato uspejo le tisti s temeljitim poznavanjem njegovega ustroja ter strateškim delovanjem na dolgi rok. Pri tem so bistvene tržne raziskave, ki omogočijo vpogled v številne tržne segmente na tem področju. Osnova za to so 4 P-ji: izdelek, cena, postavitev (na tržišče) in promocija. Alenka Pariš Rutar je poudarila, naj podjetja pri razvoju tesno sodelujejo s končnimi uporabniki njihovih inovacij, npr. zdravniki, saj le to lahko zagotovi uporabno in učinkovito rešitev. Ker obstaja tveganje pri njihovi uporabi, je pomembno graditi tudi na zaupanju prek zagotavljanja visoke stopnje kakovosti.

Odpirajo pa se nove možnosti za start-upe, predvsem v digitalnem svetu (AI, blockchain, storitve v oblaku), zaradi česar je možno sodelovanje s farmacevtsko in ostalimi industrijami, kjer obstaja velik interes za tovrstne rešitve. Za nova in rastoča podjetja je bistveno, da razvijejo mrežo partnerjev in podpornikov z relevantnim znanjem ter izkušnjami, da odlično poznajo konkurenco ter da so kreativni pri pristopu do kupcev.

Alenki Pariš Rutar so se ob zaključku predavanja na okrogli mizi pridružili dr. Andreja Čufar (Kemofarmacija), Rok Knafelj (Kemofarmacija) in Blaž Triglav (Mediately), ki so predstavili svoje izkušnje iz razvoja in promocije digitalnih zdravstvenih rešitev. dr. Andreja Čufar je dejala, da morajo inovacije reševati probleme in ne ustvarjati novih, ter da se te morajo čim lažje integrirati v obstoječe delovne tokove v zdravstvenih ustanovah. Rok Knafelj je poudaril pomen vsebinskega marketinga za inovacije iz manj poznanih področij medicine, saj je v takih primerih potrebno izgraditi tematiko okrog rešitve, ne le te same. Za Blaža Triglava je bilo bistveno navezovanje stikov s ključnimi ljudmi v industriji, ki so pomagali pri širjenju njihove rešitve med strokovnjaki. Zaključil je z mislijo, da je na poti uspešnosti potrebnih veliko neuspešnih korakov.

S to mislijo se strinjamo tudi mi in vas hkrati vabimo na naslednjo delavnico, ki se bo odvijala 14.11.2019. Na njej nam bo Janko Burgar (Cosylab) povedal več o upravljanju kakovosti v procesu razvoja digitalne rešitve v zdravstvu. Lepo vabljeni!

Health Day.si 2019: Okrogla miza

October 10, 2019

Drugi sklop konference je predstavljala okrogla miza, z govorci iz različnih zdravstvenih institucij, z naslovom Digitalna transformacija zdravstvenega sistema – Smo dovolj proaktivni?

Okroglo mizo je otvorila Mateja Urlep, TikhePharma. Predstavila je preplet korakov novih tehnologij, medicine in financ v javnem sektorju ter ekosistem inovacij v zdravstvu. Med drugim je izpostavila problem izredno dolge dobe ter izzivov polno pot od idejne zasnove zdravila do same izdaje na trg.

Nadaljevala je moderatorka Tina V. Vavpotič, Better by Marand & XLAB. Izpostavila je, da so ovire v digitalni transfomaciji kultura, miselnost in organizacijska struktura ter upravljanje in nikakor ne tehnološke, kakršna je splošna miselnost.

Prva izmed sodelujočih na forumu, Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. iz ZZS, je spregovorila o odnosu med zdravniki in upeljavi inovacij. Nujno je, da pri uveljavi inovacij sodelujejo zdravniki, saj so oni uporabniki in lahko iz prve roke podajo izzive s katerimi se srečujejo.

Marjan Pintar iz ZdrZZS je naslovil temo optimizacije časa zdravnikov. Opravljena je bila anketa o tem koliko klikov na računalniku opravi zdravnik, da dostopi do pacientovih podatkov. Zdravnik večino svojega časa porabi za vnašanje podatkov; temeljna skrb proizvajalcev programske opreme bi morala biti optimizacija le te.

Nina Pirnat, dr. med., iz NIJZ je dejala, da inštitut upravlja z rešitvijo e zdravja, ki jih je z mongimi drugimi programi prevzel od Ministerstva za zdravje; a to je le hrbtenica za prenos podatkov. V Sloveniji imamo odlične rešitve na področju e zdravja,tako na področju javnega zdravja kot na področju pristopa k posamezniku. Problem izboljšanja e zdravja v Sloveniji nastane, ker so vsote denarja, ki jih zdravstvene ustanove namenijo za optimizacijo, v primerjavi z EU, izredno nižje.

 Mag. Ana Vodičar iz ZZZS, pravi, da na zavodu vpejujejo inovacije. V sprejemanju je nov strateški plan do leta 2025 - ena izmed strateških aktivnosti je  je digitalizacija v zdravstvu. Trenutno poteka pilotska faza uvedbe elektronskega bolniškega lista. Izpostavi ga kot primer dobre prakse, ki je plod sodelovanja z zdravniki.

 Vane Savinek, dr. med, pove, da ima JAZMP pri medicinskih pripomočkih nadzorno vlogo. Z novo evropsko uredbo, ki bo stopila v veljavo maja 2020, se bo pojačala sledljivost medicinskih pripomočkov - od proizvajalca do uporabnika. Evropska komisija razvija portal za medicinske pripomočke in portal za klinična preizkušanja. To je enoten portal, kamor se odda vlogo za raziskavo določenega medicinskega pripomočka. Cilj je pohitritev in poenostavitev samega  postopka klinične ocene medicinskega pripomočka.

Tanja Španić, Europa Donna, je zagovornica povezovanja v zdravstvenem sistemu in prisotnost bolnika v procesu soodločanja o poteku njegovega zdravljenja, postopkih ter podatkih. Bolnik in vsi ključni deležniki bi moral biti vključen v sam proces razvoja od samega začetka in ne ko je produkt že izdelan ali pa klinična študija že v teku.

Mojca Cvirn, HealthDay.si & Coop4Healthcare, povdarja, da je bilo glavno vodilo pri snovanju konference, da skupnosti in podjetjem pokažemo, da  vse rešitve razvijajo z roko v roki s končnimi uporabniki.

HealthDay.si 2019: Razstava inovacij

Vitaly, Parsek - Špela Uršič Bensa

Vitaly je Outpatient care - sistem spremljanja in zdravljenja izven bolnišnice. Pacientu daje jasno zaporedje aktivnosti, ki jih mora delati doma, zdravnik pa lahko aktivnosti prilagodi vsakemu pacientu posebej.

Blackbox, Adam - Blaž Hren

Predstavili so kapo z elektrodami ki merijo EEG valove v možganih, ki so namenjene zgodnjemu odkrivanju demence in drugih nevroloških bolezni.

MESI, Marko Groboljšek (soustanovitelj platforme Healthday)

Izdelujejo naprave za merjenje utripa, pritiska, kalcinacije žil, astme… Delajo vrhunske in tudi dizajnersko elegantne naprave, ki so poznane po celem svetu. Predstavili so medicinsko tablico, ki povezuje različne diagnostične module. Medicinska sestra upravlja s tablico, ta pa podatke beleži; zdravnik zabeležke pregleduje in jih lahko deli tudi z drugimi zdravniki.

RSC Infonet, Vrstomat - Vasja Rebec

V zdravniških čakalnicah pacienti dobijo številke in prilagodijo svojo prisotnost v čakalnicah. Pacient se vrne v ;akalnico, ko je na vrsti, s tem se zmanjša gneča in možnost širjenja bolezni.

Eurotronic, NurseCare

Predstavitev digitalni panelov, ki so montirane v bolnišničnih sobah ali v domovih za starejše. Namenjeni so spremljanju oskrbe; beleži podatke na mestu smem, tako prepisovanje iz papirja v računalnik ni več potrebno. Posebnost je sestrski klicni sistem, saj se vse meritve zabeležijo v sistem, ki je povezan z bolnišničnim informacijskim sistemom.

Lucis, Record KRB, Sebastjan Dimnik

Rešitev Record KLB je del nove klinične obravnave, pri kateri bolnike s kronično boleznijo ledvic pričnejo zdraviti prej, spremljajo več parametrov in s tem zmanjšajo nevarnost odpovedi ledvic.

Tobiar - Maja Rajterič

Preventivni in kurativni terapetvski pripomoček (lesena dizajnerska podlaga za roko) za sindrom karpalnega kanala. Izboljša gibljivost in cirkulacijo v zapestju.

Smart Optometry, AmblyoPlay - Žan Menart

Aplikacija/igrica na telefonu v kombinaciji z očali. Otrokom z 'lenim očesom' pomaga trenirati oko, ki bi sicer zapadlo v regresijo kar bi čez čas povzročilo škilavost. Otrok si nadene očala z modrim in rdečim filtrom- tako vsako oko trenira posebej na ob istem času in igra igrice.

Evolaris, EVOCALL - Christian Kittl (Avstrija)

Pametna očala, ki omogočajo pomoč na daljavo-posvetovanje na daljavo med zdravniki ter za trening novincev. Zdravnik v operacijski sobi si jih nadane, zdravnik na oddaljeni lokaciji pa vidi vse preko vgrajene kamere.

Feelif, Katarina Pavšek

Naprava za slepe in slabovidne, ki čtiva preoblikuje v slepim-prijazno gradivo. Tablica, ki je cela pokrita z brailovo pisavo in lahko ustvarja črke, slike in zvok. Feelif je med vodilnimi na svetu, ki s pomočjo taktilnih mrež za zaslone tablic ali androidnega mobilnega telefona, slepim in slabovidnim omogoča konzumiranje digitalnih vsebin.

Saving, Savy

merilci EKG, ki zaznajo vsako aritmijo. Oseba ima napravo praktične oblike pritrjeneo na prsnem košu. Savy beleži podatke, ki jih kasneje pregleda zdravnik in na podlagi informacij postavi diagnozo.

Newton technologies, Newton dictate - Andrea Mišur

 Digitalna transformacija preko glasovnega spreminjanja. Prihranek časa zdravstvenem osebju-namesto pisanja se narekuje, 30-70% prihranek časa. Beleži kompleksne izraze, med drugim tudi latinske. Nabor izrazov posodabljajo skupaj z uporabniki.

UVC Solutions , SteriPRO

Robot z UV-C svetlobo za preventivno brezkontaktno dezinfekcijo operacijskih sob, bolnišničnih sob, sanitarij in celo reševalnih vozil. Je mobilen, hiter, učinkovit in enostaven za uporabo. Drastično zmanjša število bolnišničnih okužb'-za kar 30%. Operacijsko sobo dezinficira v pičlih 20 minutah.

Mediately, Nejc Tomšič

Aplikacija, ki je popolna zbirka podatkov o zdravilih in boleznih, aplikacijo sproti posodabljajo. Olajša in prihrani čas zdravniku, saj mu ni treba iskati podatkov v zdravniških knjigah.

Razstavo inovacij je podprl Slovenski podjetniški sklad, ki ponuja paleto povratnih in nepovratnih sredstev za mala in srednja podjetja. Večina programov podpore, predvesm programi namenjeni start-upom, se  izvajajo po konceptu t.i. dvojčkov – podjetje imam možnost hkrati dostopati do financiranja in vsebinska podpora v obliki intenzivnega izobraževalno mentorskega programa, ki dodatno prispeva k pospeševanu njihove rasti in razvoja.

Med odprtimi razpisi z veseljem opozarjamo na nekatere, ki so morda zanimivi tudi za vas:

• VAV-10 - Vavčer za kibernetsko varnost

• VAV-9 - Vavčer za pripravo digitalne strategije

• SI-SK 2019 - Semenski kapital - So-investiranje z zasebnimi investitorji

• VAV-1 - Vavčer za certifikate kakovosti

Vse podrobnosti na povezavi: https://podjetniskisklad.si/sl/razpis

HealthDay.si 2019: Prehrana v digitalni dobi – učinki biotehnologije in drugih novih pristopov

prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. o polnovredni rastlinski prehrani “zaradi prenizkega vnosa soli in premalo sadja in polnozrnatih žit je bilo v letu 2017 zabeleženih kar 11 milijonov smti po svetu, ki so bile prehransko pogojene.” Povdarila je, da imajo beljakovine rastlinskega izvora velik vpliv na zdravstveno stanje človeka- tudi pri rakavih obolenjih. Veganska hrana ni enaka polnovredni rastlinski prehrani-izklučijo se vsa predelana živila, sol, olje, maščobe in sladkane gazirane pijače. Temelji na sadju, polnovrednih žitih in zelenjavi.

 Tilen Travnik, Bevo, razloži, da je rastlinska hrana nerazumljena priložnost za dobrobit sveta. Novo prehrambeno gibanje so reduktarijanci; osebe, ki so izbražene o prehrani in osebnem ter svetovnem doprinosu uživanja rastlinske hrane. Izpostavi problem modernega sveta: premajhna produkcija živalskih beljakovin (mesa), in debelost, tako pri otrocih kot pri odraslih. Med drugim, ljudje, ki se odločijo uživati rastlinsko prehrano dostikrat čutijo pritisk družbe. Ali je prihodnost menjava mesa iz našega jedilnika z nadomestkom rastlinskega izvora? Tilen Travnik pravi, da je temu tako, vendar pa je treba paziti na uporabo lokalnih proizvodov.

 dr. Matevž Kmet, Acies Bio, razloži, da biotehnologija omogoča masovno produkcijo zdravil kot je naprimer penicilin. Kot zanimivost je dr. Kmet navedel, da je prvi pacient, ki je bil zdravljen s penicilinom umrl, saj je bil odmerek premajhen in ni zaključil zdravljenja. Insekticidi in herbicidi ogrožajo zdravje, Acies Bio pa razvijajo bio razgradljive herbicide-le ti nimajo škodljivih učinkov na okolje. Razvijajo organizme, ki omogočajo rastlinam, da lažje črpajo fosfor in železo. Predstavil je blagodejne učinkovine kanabinoidov in antioksidantov v rastlinah. Najdemo jih v majhnih deležih, a jil lahko pridobimo z biotehnologijo.

Alberto Lázaro, Coquus, povdarja pomen personalizacije prehrane v bolnišničnih sistemih.

Prednosti pravilnega upravljanja s hrano je veliko; najbolj očitna je boljša prehrana bolnikov in s tem manj dni preživetih v bolnišnici. Samo ta dejavnik je lahko vreden milijone. Naslednje koristi so zmanjšanje možnosti razlitja in manj odpadkov, manjša zaloga hrane, raznolikost obrokov, urejanje posebne prehrane (veganska, halal idr.), opazovanje intolerance in alergij, boljša personalizacija, večje zadovoljstvo bolnikov, možnost ponudbe večih jedilnikov , preprečevanje podhranjenosti itd.

HealthDay.si 2019: Forum izzivov in rešitev

Zadnji del letošnje konference je Forum izzivov in rešitev z naslovom: Digitalno zdravje, biotehnologija in druge rešitve povezane z zdravstvom.

Predstavilo se je osem podjetji.

Neus Diagnostics

Programska oprema, ki zazna kognitivni upad z namenom upočasnitve napredka demence. V 20 minutah oseba opravi testiranje in dobi rezultate. Zmanjšanje števila lažnih pozitivnih rezultatov in hitrejša diagnoza demence in s tem hitrejši obisk zdravnika-povečini bolnik obišče nevrologa, ko bolezen že napreduje. Test lahko izvede izkušen teknik s kratkim predhodnim šolanjem, izvajali bi ga v sklopu rednih zdravstvenik pregledov.

MediaInteractive Medicoll

Tehnološka rešitev za akuten problem učinkovite komunikacije in koordinacije medicinskega osebja v kompleksnem okolju množične nesreče. Rešitev zagotavlja integrirano video konferenčno povezavo in prenos informacij z diagnostičnih naprav do oddaljenih svetovalcev.

SugarByte EasyCarb

Rešitev za boljši vpogled v zdravje sladkornih pacientov, lažje zdravljenje, ter bolj natančno odmerjanje inzulina. Hrano se položi na tehtnico (kuhinjska in žepna verzija), aplikacija pa poskenira in analizira vrednosti ter učinkovine v hrani. Osredotočajo se na izredno natančnost merilca, saj je natančno merjenje sladkorjev v hrani zelo pomembno.

Primarius

Veliko ljudi pozabi navodila, ki jih dobijo v bolnišnici, zato so razvili rešitev: v naprej pripravljen info paket za določeno diagnozo, ki je dostopen na internetu. Rešitev bi skrajšala čas, ki se porabi s podajanjem informacij bolnikom in večjo učinkovitost-več bolnikov bi upoštevalo napotke.

Tobiar

pripomoček za preventivo in kurtivo sindroma karpalnega kanala, ki nastane zaradi ponavljajočih se gibov. Z ergonomsko obliko in funkcijo masaže blaži ter preprečuje sindrom karpalnega kanala. Izboljša gibljivost in cirkulacijo v zapestju. Sindrom karpalnega kanala rešujemo z operacijo, vandar pa je okrevanje dolgotrajno.

Derma Art - PVR System

Naprava za boljšo arterijsko prekrvavitev in za hitrejše celjenje, sploh diabetičnih, ran in razjed. Aparatura je povezana s povojom, ki si ga ovije pacient okoli stopala. Le ta preko povoja dovaja CO2. Hitrejše in cenejše celjenje diabetičnega stopala na neinvaziven način. Strošek zdravljenja diabetičnega stopala je za 50% nižji kot pri klasičnem zdravljenju.

Alergen Scanner

Gre za scaner alergenov na prehranski embalaži. Aplikacijo se naloži na pameten telefon, scanner pa analizira pridobljene podatke in nam jih prikaže na telefonu.

UVC Solutions – SteriPRO

Robot z UV-C svetlobo za preventivno brezkontaktno dezinfekcijo z operacijskih sob, bolnišničnih sob, sanitarij in celo reševalnih vozil. Je mobilen, hiter, učinkovit in enostaven za uporabo. Drastično zmanjša število bolnišničnih okužb za kar 30%. Operacijsko sobo dezinficira v pičlih 20 minutah.

HealthDay.si 2019: prvi sklop predavanj

Konferenco HealthDay.si 2019 je otvorila Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., ZZS. V svojem pozdravnem govoru je povdarila, da Zdravniška zbornica Slovenije postaja  stičišče za snovanje novih projektov in idej, saj v istem prostoru združuje različne ljudji in ideje.  

Nadaljevala je Liz Ashall Payne, ORCHA, podjetnica leta 2018 v Veliki Britaniji. V predavanju Ugotavljanje in ocena kakovosti zdravstvenih aplikacij je povdarila, da je od 366.000 aplikacij le 15% kvalitetnih. Predstavila je postopek preverjanja aplikacij ter izzive, ki se ob tem porajajo.

Prof. dr. Primož Strojan, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana in mag. Janko Burgar, Cosylab sta predstavila protonsko terapijo za obsevanje tumorjev. Pri protonski terapiji se v primerjavi z ostalimi oblikami radioterapije večina energije sprosti na točno določenem mestu in določeni globini, pri čemer je absorbirana energija pred in za to globino zanemarljivo nizka. Takšno obsevanje ima zato tudi veliko manj stranskih in neželenih učinkov v primerjavi z obsevanjem z rentgensko terapijo.

Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec & Tomaž Furlan, Lucis d.o.o., o rešitvi za ambulanto za kronične ledvične bolnike povesta, da je bilo v program vloženih 20 let dela. Predstavil je klasičen in proaktiven pristop. Seveda so rezultati pokazali prednosti proaktivnega pristopa: manj hospitalizacij in manj hudih zapletov, funkcije ledvic ne padajo tako strmo.

 dr. Julij Šelb, dr. med., Parsek & Pete Smith, NHS - Digitalno koordinirana oskrba rakavih pacientov: dodana vrednost z vidika zdravnika in mednarodne stranke. Predstavila sta prednosti programa, saj je logistika poenostavljena, ima kontinuiteto nege, se prilagodi bolezni, ima poudarek na individualizaciji.

dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek  je  v predavanju Digitalna transformacija v farmacevtski industriji izpostavila problem kliničnih študij ter poudarila, da so digitalne tehnološke inovacije nujne.

Tomaž Gornik in Samo Ačko, Better sta podala zaskrbljujočo zanimivost: zdravnik mora v programu klikniti 24x, da najde pacienta v sistemu. S Pathfinderjem se je vse poenostavilo- s tem zdravniku prihrani čas.

Konferenca HealthDay.si 2019, 10. oktober, 2019: Dostop in parkiranje

Zdravniška zbornica Slovenije

Parkiranje je možno v garažni hiši Dunajski kristali. Garažna hiša ni last Zdravniške zbornice Slovenije, zato je parkiranje plačljivo (1,5€/h).

Za dostop v Domus Medica se peljete čisto do konca garaže, kjer uporabite dvigalo do pritličja.

Dovoz z avtomobilom je iz Štukljeve ceste (poteka vzporedno s severno obvoznico v smeri zahod, izvoz Tomačevo). Vhod v parkirno hišo je na začetku novih objektov (rjavo-rdeče zgradbe).

• Če prihajate iz primorske smeri, na ljubljanski obvoznici uporabite izvoz št. 3 (Ljubljana-Bežigrad). Prečkajte Dunajsko cesto in peljite mimo Smelta proti Vojkovi cesti (ne zapeljite nazaj na obvoznico!). Na semaforiziranem križišču (desno pred vami bo stadion Stožice) zavijte levo ter še enkrat levo in ste na Štukljevi cesti, s katere pri prvem rjavo-rdečem stolpiču zavijete desno v garažo.

• Če prihajate iz štajerske smeri, priporočamo izvoz št. 2 (Ljubljana-Tomačevo). Zapeljite v rondo Tomačevo in sledite izvozu Stožice. Nato peljite naravnost po Štukljevi cesti proti Dunajski do odcepa za garažo.

V primeru, da nameravate priti z avtobusom LPP, pa priporočamo, da uporabite proge št. 6, 8, 11 ali 26 in izstopite na postajališču Smelt.

Če pa boste še bolj »eko« in se pripeljali s kolesom, se bo za vaše kolo našel prostor pred vhodom!

Link do spletne strani Zdravniške zbornice najdete tukaj.

Konferenca HealthDay.si 2019: Sodelujoči

S ponosom vam predstavljamo sodelujoče na 6. konferenci HealthDay.si

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., ZZS, je zdravnica, specialistka psihiatrije in sistemska družinska terapevtka, predavateljica in avtorica ter prejemnica francoskega državnega odlikovanja “Vitezinja legije časti”. V zdravstvu je delovala na večih zahtevnih vodstvenih položajih. Prevzela je strokovno vodenje Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani, kjer je kasneje postala vršilka dolžnosti direktorja ter pomočnica strokovnega direktorja, odgovorna za področje izobraževanja. Leta 2007 je postala varuhinja človekovih pravic, deset let kasneje pa je začela opravljati funkcijo predsednice Zdravniške zbornice Slovenije.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., Medical Chamber of Slovenia, is a physician, psychiatry specialist, systemic family therapist, lecturer, author and recipient of the French national medal “Knight of the Legion of Honor”. In healthcare, she has worked in several challenging management positions. She took over the professional management of the Department of Mental Health of the Psychiatric Clinic in Ljubljana where she later on became Acting Director and Assistant Professional Director, responsible for education. In 2007, she became the Ombudsman, and ten years later she began her role as President of the Medical Chamber of Slovenia.

Liz Ashall-Payne, ORCHA je strokovnjakinja za zdravje in nego z več kot 20-letnimi izkušnjami. Svojo pot je začela kot govorna terapevtka, od takrat je intenzivno vključena v nacionalne in evropske programe ter mreže, kjer dosegala izjemne rezultate. Leta 2015 je ustanovila Organizacijo za pregled aplikacij za zdravje in nego - ORCHA, ki se osredotoča na izboljšanje učinkovitosti zdravja in oskrbe, tako, da razvijalcem ponuja smernice za izboljšanje kakovosti aplikacij ter javnosti in strokovnjakom, da najdejo in uporabijo primerne aplikacije.

Liz Ashall-Payne, ORCHA  is a Health and Care expert with over 20 years of experience in the field. Starting out as a speech and languge therapist, she has since been extensively involved in National and European change programmes and networks with remarkable results. In 2015, she founded the Organisation for the Review of Care and Health Application – ORCHA, which focuses on enhancing health and care efficiencies by offering guidance to developers to help raise app quality, as well as helping the public and professionals to confidently find and apply apps most suited for them.

mag. Janko Burgar, Cosylab d.d. magister gospodarskih znanosti, se je pridružil Cosylab d.d. konec leta 2016 in prevzel razvoj strateškega poslovanja ter vodenje Slovenskega centra za protonsko terapijo za zdravljenje raka. Je glavni pobudnik ustanovitve oddelka in predsednik upravnega odbora ScienceTech, ki je del najsodobnejših znanstveno-tehnoloških podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.

 mag. Janko Burgar, Cosylab d.d.  Master of Economic Sciences, has joined Cosylab d.d. at the end of 2016 and took over the development of strategic business as well as the lead of the Slovenian Center for Proton Therapy for Cancer Treatment initiative. He is the main initiator and chairman of the ScienceTech management board. ScienceTech is a section of the most advanced science and technology companies at the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia.

dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek doktorica farmacevtskih znanosti, je karierno pot v Leku začela kot tehnologinja v farmacevtski  proizvodnji trdnih izdelkov. Kmalu se je usmerila v razvoj in raziskave, delala kot raziskovalec ekspert in projektni vodja za razvoj novih izdelkov. V zadnjih letih, kot vodja strateških programov, usmerja razvoj inovacij in talentov v Leku v sodelovanju z akademsko sfero in s partnerji iz gospodarstva.

dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek has started her career path at Lek as a technologist in the pharmaceutical production of solid products. She soon focused on research development. Furthermore, she was the manager at the project of new product development and a research expert. Recently, as a strategic program manager, she is focused on developing innovation and talent at Lek, collaborating with academics with commerce partners.

Tomaž Gornik, Marand je izkušen vodja ekip, ki že več kot 20 let gradijo izdelke svetovnega razreda. Nudi inovativne ključne rešitve za velike stranke v telekomunikacijah, financah in zdravstvenem varstvu. Vedno izzove ekipe, da gradijo boljšo programsko opremo z najsodobnejšo tehnologijo, arhitekturo in procesi ter dobro poznajo programske platforme, arhitekturo, uvajanje in poslovne modele. Tomaž je izvršni direktor in soustanovitelj Maranda ter sopredsedujoči Fundacije OpenEHR.

Tomaž Gornik, Marand is an experienced manager of teams building world-class software products for more than 20 years. He has a proven track record delivering innovative turn-key solutions for large clients in telecommunications, finance and healthcare. He is always challenging teams to build better software using state-of-the-art technology, architectures and processes and has a good understanding of software platforms, architecture, deployment and business models. Tomaz is CEO and co-founder of Marand and co-Chair of OpenEHR Foundation.

Mateja Urlep, TikhePharma je mati podobnih bioloških zdravil - ključna vloga pri oblikovanju specifične EMA in FDA regulative ter uvajanju teh zdravil v klinično prakso v EU in US kot globalna managerka v Sandozu. Obenem tudi mati Lekove Biofarmacevtike v Mengšu. Svetovalka globalnim podjetjem pri uvajanju inovacij v zdravstvu.

Mateja Urlep, TikhePharma is the “mother of similar biological medicines” - a key role in designing specific EMA and FDA regulations and introducing these drugs into clinical practice in the EU and the US as a global manager in Sandoz. At the same time, she is the mother of Lek's Biopharmaceuticals in Mengeš. Adviser to global companies in introducing innovations in health care.

Tina V. Vavpotič, Better & XLAB vodi ekipo strokovnjakov z različnih področij, ki razvija programske rešitve na področju digitalizacije zdravstva. Kot produktni vodja na stičišču razvijalcev, oblikovalcev, kliničnih analitikov, zdravnikov in drugih končnih uporabnikov počne to, kar zna najbolje – na podlagi povezovanja različnih spretnosti in znanj usmerja nove produkte do uporabnikov. Zadnji med takšnimi produkti je Pathfinder by Better, ki je nedavno prejel oblikovalsko nagrado Red Dot in bil v zadnjih treh mesecih predan v uporabo pri treh različnih naročnikih iz treh različnih držav.

Tina je tudi ena od pobudnic projekta HealthDay.si in gonilna sila z njim povezanega gibanja.  

Currently, Tina V. Vavpotič, Better & XLAB runs a diverse team, bringing world-class software to healthcare markets. A product manager at the convergence of developers, designers, clinical analysts, clinicians and other end-users, she does what she knows best – integrating different skills sets and knowledge to bring new products to the customers.

Pathfinder by Better is the last in line, having just won a Red Dot Design Award and gone live in three different countries with three diverse customers in the past three months.

Tina is also one of the HealthDay.si initiators and the driving force behind the movement.  

 dr. Matevž Kmet, Acies Bio  je začel kot raziskovalec v organski sintezi v Leku; v R & D, je vodil projekt za prvo e-predložitev regulativne dokumentacije za generično zdravilo za FDA. Kasneje je skupaj z nekaj kolegi iz industrije ustanovil podjetje Unafarm in pridobil financiranje iz lokalnega zasebnega kapitala in sklada tveganega kapitala, ki ga sofinancira EU. Trenutno deluje kot vodja razvoja poslovanja v podjetju Acies Bio, uspešni, zelo inovativni slovenski biotehnološki družbi.

dr. Matevž Kmet, Acies Bio started as a researcher in organic synthesis in Lek; still within R&D, he led the project for the first e-submission of regulatory dossier for a generic drug to the FDA. He founded Unafarm, together with a few colleagues from the industry, and acquired financing from both local private capital and a venture capital fund, co-financed by the EU. Currently, he is working as head of business development in Acies Bio, a successful, highly innovative Slovenian-based biotech company.

Mag. Maja Benko, Adriatic Slovenica  je vso svojo karierno pot posvetila zavarovalništvu. Pred prihodom na Adriatic Slovenico je delovala kot pooblaščena aktuarka v zdravstveni zavarovalnici in vodila predvsem strokovna zavarovalna področja. V Adriaticu Slovenici je podprla in vodila več inovativnih projektov. Je predsednica nadzornega sveta ambulante Zdravje AS, članica upravnega odbora in aktuarske komisije Slovenskega aktuarskega društva.

Mag. Maja Benko, Adriatic Slovenica  dedicated her career to the insurance industry. Prior to joining Adriatic Slovenica, she was accredited actuary in the health insurance company and led chiefly professional insurance areas. At Adriatic Slovenica she supported and led several innovative projects. She is the president of the Supervisory Board of the Zdravje AS health clinic, a member of the board of directors and the actuarial committee of the Slovenian Actuarial Society.

 Sašo Novak, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica se zadnjih 15 let strokovno in poslovno ukvarja z zdravstvenimi sistemi. V farmacevtski industriji, je med drugim z različnimi aktivnostmi skrbel za umeščanja novih zdravstvenih tehnologij v zdravstveni sistem. Zadnja štiri leta deluje kot svetovalec uprave v Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, d.d. vodi področje marketinga, razvoja različnih partnerstev ter sodelovanja z zdravstvenimi institucijami.

Sašo Novak, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica has been professionally active in healthcare system for the past 15 years. While working in the pharmaceutical industry, he took a part in implementing new health care tecnologie in healthcare system and supported market access for new health technologie. The last four years he has been an advisor to the Management Board at Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., where he is managing marketing activities, partnerships and cooperation with healthcare institutions.

Nina Pirnat, dr.med., spec. epid. in spec. javnega zdravja, NIJZ več kot 25 let dela na različnih področjih javnega zdravja. Bila je koordinator za cepljenje v Ljubljanski regiji in članica komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, vodila Enoto za nabavo in distribucijo zdravil. Ukvarjala se je z okoljskimi tveganji za zdravje in sodelovala v Evropskem procesu Okolja in zdravja. Preden je leta 2018 začela vodit Nacionalni inštitut za javno zdravje, je opravljala je funkcijo državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje.

Nina Pirnat, dr. med., spec. epid. in spec. public health, National Institute For Public Health, has worked in various areas of public health for over 25 years. She was the vaccination coordinator in the Ljubljana region and a member of the Hospital Infections Control Commission at UKC Ljubljana, led the Medicines Acquisition and Distribution Unit. She has also dealt with environmental health risks and participated in the European Environment and Health Process. Prior to her managing the National Institute of Public Health in 2018, she served as Secretary of State at the Ministry of Health.

 dr. Zlatko Pflaum, Lek d.d. doktor kemijskih znanosti, je karierno pot začel na Kemijskem inštitutu na področju peptidne kemije in kasneje v Leku, kjer je najprej delal na razvoju analitike in metod izolacije in čiščenja učinkovin. Kasneje je deloval na področju razvoja sintezne kemije in kemijske tehnologije- od laboratorijskih in pilotnih poskusov do prenosa v industrijsko merilo. Sodeloval je pri ustanavljanju Biofarmacevtike v Leku, kjer deluje še danes. V zadnjih letih se predvsem posveča inovativnosti, operativni odličnosti, uvajanju novih učnih metod in prenosu znanj.

dr. Zlatko Pflaum, Lek d.d. PhD in chemical scienses, started his career path at the Institute of Chemistry, field of peptide chemistry. Upon his arrival in Lek, firstly he was working on development of analytics in the isolation method in wastewater treatment plants had to be postponed. Later on, he started working on developement of synthesis chemistry and chemical technologies-from laboratory and pilot experiments to industrial implementation. He participated in the founding of Biopharmaceuticals in Lek, where he still operates today. In recent years, he has devoted himself to innovation, operational excellence, introduction of new teaching methods and transfer of knowledge.

 prof. dr. Dejan Dinevski, univ. dipl. inž. str., Inštitut za biomedicinsko informatiko, UM MF, je redni profesor za področje informacijskih sistemov na Medicinski in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Je nosilec predmetnih sklopov Biomedicinska informatika, Telemedicina in E-izobraževanje. Na vseh naštetih področjih je raziskovalno in razvojno aktiven. Je avtor večih znanstvenih publikacij s področja biomedicinske informatike.
prof. dr. Dejan Dinevski, univ. dipl. mec. eng., Institute for Biostatistics and Medical Informatics, Medical Faculty, University of Maribor, is a full professor in the field of information systems at the Faculty of Medicine and Education at the University of Maribor. He is holding lectures for the subject areas of Biomedical Informatics, Telemedicine and E-education. He is active in research and development in all above mentioned fields. Furthermore, he is author of dozens of scientific publications in the field of biomedical informatics.

Alberto Lázaro, Coquus je industrijski inženir in učitelj v poslovni šoli IESIDE. V podjetju Coquus je vodja poslovnega razvoja MBA, aplikacije, ki izboljšuje prehrano bolnikov. Strokovnjak za trženje in inovacije: Sodeloval je z različnimi industrijami, vključno z zdravstvom, farmacijo in trgovino na drobno, jim pomagal pri uporabniških izkušnjah in upravljanju, tržnih raziskavah, marketinški strategiji in kampanji. Ima bogate izkušnje na področju tehnoloških in zagonskih projektov.

 Alberto Lázaro, Coquus is Industrial Engineer and teacher in IESIDE Business School. He is MBA Business Development Manager at Coquus, for the application that helps patients getting better nutrition. Alberto Lázaro is expert in marketing and innovation and has worked with different industries including healthcare, pharmaceutical and retail. He was helping them in customer experience and management, market research, marketing strategy and campaigns. He has broad experience in tech and startup projects.

 Asist. Staša Vodička, dr. med., ZD Murska Sobota je specialistka družinske medicine, ki svoje delo opravlja v splošni ambulanti Zdravstvenega doma v Murski Soboti in kotcasistentka na Medicinski fakulteti v Mariboru. Dela tudi na področju urgentne medicine kot urgentni zdravnik na nujnih medicinski pomoči s helikopterjem. V sklopu podiplomskega doktorskega študija Biomedicinske informatike raziskuje motnje ritma na primarnem nivoju in inovativne metode odkrivanja in spremljanja le teh.

Asist. Staša Vodička, dr. med., Comunity Health Centre Murska Sobota, is a specialist in family medicine, who works in the General health center of Murska Sobota and as assistant professor at the Faculty of Medicine in Maribor. She is an emergency doctor working  within the field of “emergency medical assistance with a helicopter“ . In her postgraduate doctoral study of Biomedical Informatics, she reserches rhythm disturbances at the primary level and innovative methods for detecting and monitoring it.

Tomaž Furlan, Lucis je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko. Leta 2008 ustanovil informacijsko podjetje Lucis, ki se posveča razvoju kompleksnih aplikacij za zdravstvo. Lucis sodeluje z vsemi največjimi zdravstvenimi institucijami v Sloveniji; kot eni prvih v Sloveniji so znanje nadgradili tudi s certifikati s področja tehnologije veriženja blokov. Blockchain je tudi Furlanova osebna strast, ki se ji vse od 2016 podrobneje posveča na mestu operativnega direktorja v raziskovalno-tehnološkem podjetju Netis.  

Tomaž Furlan, Lucis graduated from the Faculty of Computer and Information Science in Ljubljana. In 2008 he founded the information company Lucis, which is dedicated to developing complex healthcare applications. Lucis cooperates with all the largest healthcare institutions in Slovenia; as one of the first in Slovenia, they also upgraded their knowledge with certificates in the field of block chain technology. Blockchain is also Mr. Furlan's personal passion, and since 2016, he has been a director of operations at Netis, a research and technology company.

 Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, trenutno dela kot nefrolog v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Po zaključenem šolanju se je zaposlil na oddelku za nefrologijo in dializo v splošni bolnišnici Slovenj Gradec in kasneje postal vodja katedre. 1997 leta se je začel ukvarjati s Fabryjevo boleznijo in leta 2004 je v svoji bolnišnici ustanovil nacionalni center Fabry; dr. Vujkovac je prvi avtor slovenskih Fabryjevih smernic. Primarna znanstvena področja dr. Vujkovca vključujejo koagulacijske motnje pri bolnikih na hemodializi, diagnozo Fabryjeve bolezni, zdravljenje ter epidemiologijo in napredovanje KKD.

Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med., Slovenj Gradec General Hospital, is currently working as a nephrologist at Slovenj Gradec General Hospital. After completing his education, he started working at the Department of Nephrology and Dialysis at the Slovenj Gradec GH and later on became head of the department. In 1997, he started working on Fabry disease and in 2004 he founded a national Fabry Centre; Vujkovac is the first author of Slovenian Fabry guidelines. His primary areas of scientific interest include coagulation disturbances in hemodialysis patients, Fabry disease diagnosis, treatment and management and CKD epidemiology and progression factors.

dr. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, OE NMP, ZD Maribor je specialist urgentne medicine s slovensko in evropsko diplomo. Sodeluje z Medicinsko fakultero v Mariboru, kjer je tudi doktoriral. G. Prosen je med drugim predavatelj in inštruktor na 9-ih svetovnih kongresih urgentnega ultra zvoka “WINFOCUS” ter “WCUME”, predsednik Sveta za izobraževanje pri zdravniški zbornici, prihajajoči šef sekcije za edukacijo pri EuSEM in član BoD WINFOCUS.

dr. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, OE, NMP  Comunity Health Centre Mariboris a specialist in emergency medicine with a Slovenian and European diploma. He cooperates with the Faculty of Medicine in Maribor, where he also completed his doctorate. He is a lecturer and instructor at the 9th World Emergency Ultrasound Congresses “WINFOCUS” and “WCUME” and the chairman of the Medical Education Council. Gregor Prosen is allso the incoming Head of the EuSEM Education Section and a member of BoD WINFOCUS.

 Samo Ačko, Better je kot likovni urednik časnika Dnevnik ekipo priznanih slovenskih ilustratorjev in oblikovalcev v tisk uvedel številne novosti, ki so prejele več prestižnih mednarodnih nagrad. Trenutno se kot vodja oblikovanja na Better ukvarja s snovanjem rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje medicinskega osebja pri uporabi elektronskih zdravstvenih kartotek in predpisovanju in dajanju zdravil v bolnišnicah. Oblikovna rešitev za sistem za obravnavo kroničnih bolnikov Pathfinder je letos prejela prestižno mednarodno nagrado Red Dot Design Award. 

Samo Ačko, Better as the editor-in-chief of the daily newspaper Dnevnik, with a team of renowned Slovenian illustrators and designers, introduced new innovations to the press. For innovations in press, he received several prestigious international awards. Currently, as design manager at Better, he is developing solutions to improve medical staff's user experience in using electronic medical records, prescribing and administering medicines to hospitals. The design solution for the Pathfinder Chronic Treatment System received the prestigious International Red Dot Design Award this year.

Tina Dragan, Sava Zavarovalnica je direktorica Področja zdravstvenih zavarovanj pri Zavarovalnici Sava. Z zavarovalništvom se ukvarja od leta 2002. Od vstopa Zavarovalnice Sava na trg zdravstvenih zavarovanj je njeno področje dela razvoj zdravstvenih zavarovanj. Delo ji predstavlja velik izziv, saj tudi sama postavlja skrb za zdravje na pomembno mesto v življenju.

Tina Dragan, Sava Zavarovalnica is the director of Health Insurance at Sava Zavarovalnica. In 2002 she has started working in inssurance. Since the entry of Zavarovalnica Sava into the health insurance market, her field of ​​work has been developing health insurances. Her work is a great challenge for her, as she also takes care of health in an important place in her life.

 Rebecca Winter, HEALTHY SAXONY – VFG e.V. (digitalLIFE4CE)  je vodja odbora za komunikacije in usmerjevalni odbor za projekt EULIFE4CE. Razvila je Central European Digital Excellence Spot, digitalno središče za zdravstveno zavarovanje za Saško. S svetovanjem in povezovanjem regionalnih in mednarodnih inovatorjev v zdravstvu gradi mostove v evropski digitalni zdravstveni skupnosti. Njeno poslanstvo je ustvariti večjo vrednost za paciente ter na trge in integrirane zdravstvene sisteme uvesti digitalne zdravstvene inovacije.

Rebecca Winter, HEALTHY SAXONY – VFG e.V. (digitalLIFE4CE) is Head of Communication and Steering Committee Member for the EU project digitalLIFE4CE. She developed the Central European Digital Health Excellence Spot, the digital healthcare hub for Saxony. Throughout advising and connecting regional and international healthcare innovators, she builds bridges to the European digital healthcare community. Her mission is to create higher value for patients and to bring digital health innovation into markets and the integrated healthcare systems.

Beatrice Blankschein, Gesundheitsforen Leipzig GmbH (digitalLIFE4CE) je poslovna ekonomistka. Ima več kot 15 let delovnih izkušenj v nemškem zdravstvenem sistemu, od tega 10 let v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Je članica skupine Gesundheitsforen, ki trenutno razvija nacionalni register za presaditve. V projektu EU digitalLIFE4CE si prizadeva za promocijo vstopa na področju digitalnih zdravstvenih inovacij in s tem hitrejše pridobivanje izjemnih rešitev za paciente.

Beatrice Blankschein, Gesundheitsforen Leipzig GmbH (digitalLIFE4CE)  is a business economist. She has over 15 years of professional experience in the German health system, 10 years of which in the statutory health insurance. She is a member of the team at Gesundheitsforen that is currently developing the National Transplant Registry. In the EU project digitalLIFE4CE she is working on promoting the market entry of digital health innovations and thus bringing outstanding solutions to patients faster.

 Vane Savinek, dr. med., JAZMP je zdravnik, ki se je po večletnem kliničnem delu zaposlil na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Na JAZMP je do pred kratkim opravljal delo ocenjevalca kliničnih vidikov raziskav in zdravil, sedaj pa je prevzel Sektor za medicinske pripomočke. Sodeluje pri implementaciji dveh evropskih aktov, ki predvidevata digitalizirano obravnavo in odobritev vlog za klinične raziskave, tudi v Sloveniji.

Vane Savinek, dr. med., Agency for Medicinal Products and Medical Devices of the Republic of Slovenia is a doctor who, after many years of clinical work, joined the Public Agency for Health and Medical Devices. He was evaluator of clinical aspects of drug research and is just recently managing the Medical Assistance Division. Vane Savinek is participating in the implementation of two European acts, wich anticipate digitalization and approval of clinical research applications-abroad and in Slovenia.

Jakob Gajšek, LUI je direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja . Skrbi za vsebinsko oblikovanje programa za startupe in strateško vodenje inkubatorja. Svojo pot v startup skupnosti je začel leta 2015, ko je soustanovil ABC Accelerator. Je slovenski ambasador tekmovanja Central European Startup Awards, trenutni vodja EIT Health HUB-a v Sloveniji in nekdanji vodja EIT InnoEnergy HUB-a v Sloveniji.

Jakob Gajšek, Ljubljana University Incubator is the director of the Ljubljana University Incubator. He is responsible for the content design of programs for startup companies and strategic management of incubator. He began his career in startup community in 2015 when he co-founded ABC Accelerator. He is the Slovenian Ambassador of the Central European Startup Awards, current head of EIT Health HUB in Slovenia and former head of EIT InnoEnergy HUB in Slovenia.

Andraž Logar, 3fs  je študiral na fakulteti za arhitekturo in hkrati soustanovil eno od pionirskih internetnih skupnosti v Sloveniji. Uspešno sodeloval na mednarodnem natečaju za L’Oreal za oblikovanje, branda in vonja novega parfuma. Ta priložnost ga je izpostavila skavtom mednarodnih univerz, zato je zapustil fakulteto za arhitekturo in se vpisal na MDS v Aucklandu, Novi Zelandiji. Tam je diplomiral iz računalniško podprte animacije in oblikovanja. Po vrnitvi v Slovenijo je soustanovil svetovalno IT-podjetje 3fs d.o.o.

Andraž Logar, 3fs studied at the Faculty of Architecture and at the same cofounded one of the pioneering internet communities in Slovenia. He successfully participated in the international competition for L'Oreal for design, brand and fragrance for a new perfume. This opportunity exposed him to the scouts of international universities, so he left the faculty of architecture and enrolled at the IMF in Auckland, New Zealand. He graduated in computer aided animation and design. After returning to Slovenia he co-founded the consulting IT company 3fs d.o.o.

Mojca Cvirn, TPLJ je vodja projektov v Tehnološkem parku Ljubljana in odgovorna za načrtovanje, nadzor in usklajevanje projektov EU, ki se osredotočajo na razvoj novih podpornih storitev in pametnega zdravstvenega sektorja. Je tudi koordinator skupnosti in vodja programov DIH.Healthday.si, ki spodbuja lokalno zdravstveno skupnost k sprejemanju sprememb preko prepoznanih projektov, praktičnih programov podpore, sodelovanja in uvajanja digitalnih rešitev.

Mojca Cvirn, Technology Park Ljubljana is a senior project manager at Technology Park Ljubljana (Slovenia) and is responsible for designing, overseeing and coordinating EU projects focusing on new support service development and smart healthcare sector. She is also the coordinator of Healthday.si community, which is stimulating local healthcare community towards embracing change through identified projects, hands-on support programs, cooperation and introduction of digital solutions.

 Nataša Fidler Mis, UKC Ljubljana je zaposlena v Pediatrični kliniki UKC v Ljubljani, ter predava kot redna profesorica za področje prehrane na Biotehniški in Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ima certificiran naziv «Prehranska svetovalka Nemškega združenja za prehrano« in »Certifikat o rastlinskem prehranjevanju« pri T. Colin Campbell Centru za prehranske študije in eCornell-u. Je članica več mednarodnih strokovnih združenj za pripravo smernic o prehrani otrok, nosečnic in doječih mam.

Nataša Fidler Mis, University Medical Centre Ljubljana is employed at the Pediatric Clinic of the University Medical Centre in Ljubljana and teaches as a full professor of nutrition at the Biotechnical and Medical Faculty in Ljubljana. She is certified as a “Nutrition Advisor by the German Nutrition Association” and a “Certificate in Plant Nutrition” from the T. Colin Campbell Center for Nutrition Studies and eCornell. She is a member of several international professional associations for preparation of guidelines on the nutrition of children, pregnant women and breastfeeding mothers.

dr. Tanja Španić, dr. vet. med, Europa Donna je doktorica znanosti veterinarske medicine iz področja nevro-endokrinologije. Pod okriljem društva je vodila sekcijo mladih bolnic, ki je namenjena ženskam, ki so za rakom dojk zbolele pred 40. letom. Je predsednica združenja Europa Donna, podpredsednica izvršnega odbora evropske zveze EuropaDonna, članica delovne skupine zagovornikov bolnikov pri strokovnemu združenju ESMO in članica organizacijskega odbora klinične študije POSITIV. V letu 2018 je zaključila strokovno izobraževanje za zagovornike bolnikov EUPATI.

dr. Tanja Spanić, PhD. vet., Europa Donna has a PhD in Veterinary Medicine in Neuro-Endocrinology. Under the auspices of the association, she led a section of young women with breast cancer both before the age of 40. She is the president of the Europa Donna Association and vice president of the Executive Board of the Europa Donna. She is a member of a group for patient advocacy at ESMO association and a member of  organization committee at the POSITIV Clinical Study. In 2018, she completed professional training to speak to EUPATI patients.

 Primož Strojan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Trenutno je univerzitetni profesor na katedri za onkologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova področja dela so rak glave in vratu, melanom, kožni rak, ki ni melanom. Neželeni učinki povezani z radioterapijo in usklajevanje dejavnosti povezanih z organizacijo, posodobitvijo in širitvijo zmogljivosti radioterapije. Med drugim je predsednik Sekcije za radioterapijo pri Slovenskem zdravniškem združenju, nacionalni predstavnik v ESTRO, član strokovnih skupin Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za radioterapijo.

Primož Strojan, Medical Faculty, University of Ljubljana. Currently he is a University Professor, Chair of Oncology, Medical Faculty, University of Ljubljana. His fields of work are head and neck cancers, melanoma, non-melanoma skin cancer, radiotherapy related side effects and coordination of activities related to organization, modernization and expansion of radiotherapy capacities. Among other he is president at Section of Radiotherapy at Slovenian Medical Association, national representative in ESTRO, member of expert teams of the International Atomic Energy Agency (IAEA) and World Health Organization (WHO) for radiotherapy.

Pete Smith, NHS zadnjih 12 let dela kot komisar pri National Health Service (NHS) v Angliji na področjih primarne oskrbe, preoblikovanje dolgoročnih pogojev storitev, razvojem Strategije nege ob koncu življenja in v zadnjem času kot povezava za zagon digitalnih in inovacijskih projektov na obali Fylde. Vodil je uspešno izvajanje Nacionalnega programa za preprečevanje sladkorne bolezni NHS v Lancashiru, uspešno se je potegoval za financiranje izvajanja soproizvedenega programa preoblikovanja sladkorne bolezni in pomagal oblikovati Strategijo nege ob koncu življenja ob obali Fylde.

Pete Smith, NHS has worked as a commissioner at the National Health Service (NHS) in England for the last 12 years in a variety of fields; including primary care, long term conditions service redesign, end of life care strategy development, and more recently as the commissioning link for digital and innovation projects on the Fylde Coast. He has led on the successful implementation of the NHS National Diabetes Prevention Programme in Lancashire, successfully bid for funding to deliver a co-produced diabetes foot-care transformation programme on the Fylde Coast, and helped shape the Fylde Coast End of Life Strategy.

 Julij Šelb, Parsek je zdravnik, klinični genetik, z doktoratom iz alergologije in klinične imunologije. Leta 2017 je opravil izpit EAACU/ UEMS iz alergologije in klinične imunologije. Sodeluje na Univerzitetni kliniki dihalnih in alergijskih bolezni Golnik. Je tudi zdravstveni svetovalec Parseka. Ima obsežno znanje iz statistike, strojnega učenja, analize velikih podatkov, bioinformatike NGS ter programiranje v JAVA, Python, R, SQL, HTML5, bash. Raziskuje predvsem na področju alergologije in klinične imunologije.

Julij Šelb, Parsek  is a medical doctor, a clinical geneticist, with a PhD in allergology and clinical immunology. In 2017 he passed a EAACU/UEMS Examination in Allergology and Clinical Immunology. He works in University Clinic of respiratory and Allergic Diseases Golnik. He is also a medical consultant for Parsek. He has a vast knowledge in statistics, machine learning, big data analysis, NGS bioinformatics programming in JAVA, Python, R, SQL, HTML5, bash. His research mainly focuses on the field of allergology and clinical immunology.

Vasja Rebec, SRC Infonet se je po končanem študiju zaposlil v podjetju Droga na področju kakovosti, kjer je deloval predvsem na sistemih vodenja kot so: BSC, ISO 9001, ISO 14001, 20K, TQM in poslovna odličnost. Konec leta 2005je sprejel  položaj namestnika direktorja za poslovno področje v Kliniki Golnik. V letu 2011 se je pridružil podjetju SRC Infonet, ki je danes največji slovenski ponudnik HIS sistemov, nosilec več nacionalnih zdravstvenih projektov kot npr. e-Recept ter prisoten tudi na vse bolj priljubljenih rešitvah za paciente kot npr. vrstomat in doZdravnika. 

Vasja Rebec, SRC Infonet after he completed his studies he started working at Droga in field of quality; mostly on management system as: BSC, ISO 9001, ISO 14001, 20K, TQM and business excellence. At the end of 2005, he joind Golnik Clinic as deputy director for the business area. In 2011, he joined SRC Infonet company, which is the largest Slovenian provider of ITS systems, carrying out several health projects such as e-Prescription and also present at all different better patient solutions solutions like e.g. Typesomat in the doctor.

Dr. Mojca Debeljak je zaključila dodiplomski in podiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko, na Univerzi v Ljubljani. Že več kot 10 let je zaposlena na URI-Soča kot raziskovalka in sodeluje pri projektih. Sodeluje tudi pri kliničnem delu v timu za nadomestno sporazumevanje ter svetuje pri podpornih tehnologijah za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

 Dr. Mojca Debeljak completed her undergraduate studies at the Faculty of Electrical Engineering at the University of Ljubljana. For more than 10 years she has been employed at URI-Soča as a researcher in current projects. She is also involved in clinical work in the field of alternative communication and is an advisor on ICT support technologies.

11. oktober: 5. delavnica DIH v 2019 - Marketing v medicini

Alenka Rutar Pariš, Marketing v medicini

termin: 11. oktober 2019

lokacija: Tehnološki park Ljubljana, dvorana B1, stavba B

trajanje: 9:00 do 11:00

Kaj je marketing?

Marketing v medicini – kje so posebnosti in kaj je dobro vedeti

Na predavanju bomo predstavili osnove marketinga, nato pa pogledali kje so posebnosti marketinga v medicini in kaj je dobro vedeti.

Na delavnico se lahko prijavite tukaj.

Alenka Rutar Pariš

Magistra farmacije, 10 let je bila zaposlena v mednarodnem marketingu farmacevtske družbe Lek, od produktnega vodje do vodje poslovne enote, na različnih terapevtskih področjih, tudi bioloških zdravilih, kjer je poleg marketinga vodila in sodelovala tudi pri razvojnih projektih. Nato se je zaposlila v Kemofarmaciji, veletrgovini z zdravili na debelo, ki je storitvena dejavnost. Poleg marketinga pokriva še področje komunikacij in javnih zadev, kar dopolnjuje vlogo marketinga v podjetju. Kot del mednarodne družbe McKesson, dobre prakse prenašajo tudi v Slovenijo. V tem času so poleg novih B2B storitev za lekarne postavili tudi portal za naročanje in komunikacijo s kupci, lekarnami, in našimi dobavitelji, in tako praktično v celoti digitalizirali poslovanje.

Blckb: Z algoritmi naproti enostavnejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju Alzheimerjeve demence

47 milijonov ljudi na svetu ima demenco, pri čemer je vsako leto novo odkritih skoraj deset milijonov primerov. Zdravila za težave trenutno še ni, obstajajo zgolj pristopi in terapije za upočasnitev napredovanja bolezni. Zaradi naraščanja incidence, je med izzivi za zdravstvo tudi zgodnje odkrivanje, saj lahko pomembno vpliva na daljšo kakovost življenja posameznikov. S slednjim - iskanjem biomarkerja za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence - se ukvarja tudi podjetje BLCKB (BlackBox).

Blckb se že leta ukvarja z analizo EEG (elektroencefalografija, meritev možganske aktivnosti s pomočjo elektrod na površini glave, ki merijo električno napetost) v nevromarketingu. Leta 2015 je delež podjetja Blckb kupilo podjetje A-soft, ki je med drugim obdelovalec podatkov projekta

EEG. Na žalost je trenutno edina rešitev čimprejšnje prepoznanje simptomov demence, saj zdravil še ni.

Kako je potekala zasnova t.i. programa Adam, namenjenega razvoju platforme za široko zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni z za zdravstvene strokovnjake prijaznim analitičnim orodjem?

B.H.: V dveh mesecih smo v sodelovanju z ZDUS-om, ljubljansko nevrološko kliniko in društvom Spominčica rekrutirali 457 posameznikov za eksperimentalno študijo. Opravili smo EEG meritve skupaj z že uveljavljenimi kognitivnimi testi, ki omogočajo določeno povratno informacijo o kognitivnem stanju posameznika, v želji najti nov biomarker za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni.

Kakšni so bili izsledki študije in predvsem, kako bo pomagala pri razvoju Blckb?

B.H.: Najbolj očitna ugotovitev je bila, da obstaja neizmerno zanimanje za testiranje. Za študijo smo dobili 6000 prijav. Zanimivo je bilo, da je imelo več ljudi, ki so sicer brez težav, slabe rezultate na kognitivnih testih. Naš dolgoročni cilj je klinično validirati biomarker za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence.. Čeprav je EEG metoda bistveno cenejša kot CT in fMRI, ki se tudi uporabljata v nevrologiji, je potencial EEGja pri zgodnjem odkrivanju demence omejen zaradi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov za analizo znotraj zdravstvenih ustanov. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo želeli ponuditi rešitev z ki bi potencialno povečala zanesljivost odkrivanja na ravni splošnih, družinskih zdravnikov, kasneje pa bi jo bilo mogoče razširiti tudi na primarni ravni. Žal je trenutno tako, da posameznik s težavami obišče osebnega zdravnika, ki pa razen osnovnih kognitivnih testov nima orodji s katerimi bi lahko preveril dejansko stanje pacienta zato ga ta pogosto pošlje domov in ponovno naroči na pregled čez nekaj tednov ali mesecev. V tem času se lahko stanje že zelo poslabša, pa posameznik še ni prišel do specialista. Pot do tja je še dolga.

S.B.: Z vidika zdravstvenega sistema je tu še en problem: k nevrologom so včasih napoteni tudi bolniki, ki nevrologa ne potrebujejo. Zaradi pomanjkanja uporabne diagnostike, nevrologi obravnavajo ljudi, ki niso potrebni njihove pomoči, to pa posledično pomeni daljšanje vrste za tiste, ki bi pomoč resnično potrebovali. Z razvojem Blckb vidimo potencial za razbremenitev nevrologov in pocenitev odkrivanja demence.

Kakšni so torej naslednji koraki za Blckb?

Biomarkerje za zgodnje odkrivanje je potrebno še klinično validirati. To je osnova za karkoli naprej. Če bo uporabnost dokazana, ne dvomimo, da bomo deležni velikega interes s strani zunanjih partnerjev za širitev rešitve.

Podjetje Blckb je trenutno del A-Softa in povezanih podjetij, ki v skupnem številu šteje skoraj 100 ljudi. Kako se soočate s širitvijo podjetja in z porastom zaposlenih povezanimi izzivi?

Tadej Muha: Pri kadrovanju smo zelo previdni in se najprej osredotočimo na značajske lastnosti prihodnjih sodelavcev, da so združljivi z obstoječimi zaposlenimi. Zaenkrat nam uspeva zapolniti kadrovske potrebe prek osebnih priporočil, končni izbor pa je vselej skupna odločitev direktorja in vodje oddelka. Sicer pa nenehno skrbimo, da je naše delovno okolje zanimivo in stimulativno za vse naše zaposlene.

Zadovoljstvo zaposlednih je že leta med prioritetami A-Softa, za kar med drugim že desetletje skrbite z masažami za zaposlene. Ali ideja prihaja iz Silicijeve doline? Kakšne rezultate opažate s to intervencijo in kaj bi svetovali podjetjem pri razmišljanju o takšnih bonitetah?

Tadej Muha: Res je, že deset let dvakrat na mesec v podjetje prihaja strokovnjakinja za hrbtenico in našim zaposlenim, ki so takrat v službi, zmasira hrbet. Te ideje nismo prinesli od nikoder, ampak se je rodila iz potreb: problem IT-jevcev je, da stalno sedijo pred računalnikom, pogosto nepravilno, pri čemer najbolj trpi hrbtenica. Rezultati naših masaž se kažejo v dobrem počutju in dobrem razpoloženju naših zaposlenih – to pa veliko prispeva k dobremu vzdušju in pripadnosti podjetju na splošno. Ko se podjetja odločajo o tem, kakšne bonitete nuditi svojim zaposlenim, naj predvsem razmislijo, s katerimi dejavnostmi oz. bonitetami bodo zadovoljili čim večje število zaposlenih, saj vemo, da ima danes vsak posameznik vsak svoje želje in potrebe.

Coquus: Boljša hrana v slovenskih bolnišnicah?

Alberto Lázaro Araujo iz podjetja Coquus, podjetja v Galiciji v Španiji, strokovnjak za upravljanje s hrano v bolnišnicah, se bo udeležil konference HealthDay.si 10. oktobra v Sloveniji.  Obisk je rezultat odličnega sodelovanja med HealthDay.si in Cluster Saúde de Galicia.

Upravljanje s hrano v bolnišnicah je pogosto zanemarjen faktorin ni na seznamu prednostnih nalog tipičnega vodstva bolnišnic. Kupiti novo visokotehnološko opremo, izboljšati klinične poti, se bolje pogajati z dobavitelji zdravil, izboljšati uporabo medicinske opreme in tisoč drugih stvari, je tisto, kar je na dnevnem seznamu nalog direktorjev bolnišnic. Hrana ni prednostna naloga, zlasti ne v bolnišnicah za standardno oskrbo. Hrana v najboljšem primeru velja za razkošje ali pa, v vecini primerov, za nadlogo.

Coquus je specializirano podjetje, ki bolnišnicam pomaga izboljšati upravljanje s hrano. Področje dela je občutljivo, ukvarja se z močno kompleksno logistiko in je pogosto rešen kot stranski produkt podjetij, ki se večinoma ukvarjajo z zdravstvenimi informacijskimi sistemi. Coquus je drugačen, ker je specializiran. To mu omogoča, da v celoti razume, kako upravljati s predpisovanjem hrane, pridobivanjem, izbiro ter pripravljanjem hrane in tako prispevati k različnim vidikom, ki jih ne dosežemo, če območja ne upoštevamo pravilno.

Prednosti pravilnega upravljanja s hrano je veliko; najbolj očitna je boljša prehrana bolnikov in s tem manj dni preživetih v bolnišnici. Samo ta dejavnik je lahko vreden milijone. Naslednje koristi so zmanjšanje možnosti razlitja in manj odpadkov, manjša zaloga hrane, raznolikost obrokov, urejanje posebne prehrane (veganska, halal idr.), opazovanje intolerance in alergij, boljša personalizacija, večje zadovoljstvo bolnikov, možnost ponudbe večih jedilnikov itd. Pomemben vidik je preprečevanje podhranjenosti. G. Lázaro pravi, da stroški zaradi podhranjenosti, ki poslabšajo ozdravitev pacientov, predstavljajo 1,8% zdravstvenega proračuna, Coquuspa  to pomaga zmanjšati. Nadaljnji prihranki so pri zniževanju stroškov zaradi odpadkov, kar znaša približno 3% stroškov hrane ter drastični prihranki pri upravljanju prehranske verige.

G. Lázaro bo govornik na konferenci HealthDay.si 2019, ki jo je organiziral ekosistem, ki ga upravlja Tehnološki park Ljubljana v tesnem sodelovanju z ECHAlliance. Razlog za povabilo je dobro sodelovanje med Cluster Saúde de Galicia in HealthDay.si, ki se je letos se poglobilo med Učno ekspedicijo Galicije v Slovenijo in Srbijo. Na tem potovanju so slovenski organizatorji ugotovili, da v galicijskem ekosistemu obstaja odlicno podjetje za upravljanje s hrano, ki uporablja celo umetno inteligenco za nadaljno izboljšanje tega področja.

Sodelovanje gospoda Lázara na konferenci bo povezano s srečanji z nekaterimi vodilnimi bolnišnicami, prodajalci informacijskih tehnologij in živilskimi podjetji. Cluster Saúde de Galicia in HealthDay.si, oba ekosistema znotraj mreže ECHAlliance, sta namenjena odpiranju mostov mednarodnega sodelovanja za Coquus in druge članice.

 Coquus: Better food in Slovenian hospitals?

Alberto Lázaro Araujo of Coquus, a company in Galicia in Spain, a specialist in food management in hospitals is visiting HealthDay.si conference on October 10th in Slovenia. The visit is a result of great cooperation between HealthDay.si and Cluster Saúde de Galicia.

Food management in hospitals is often a neglected poster child left as a low importance item in the list of priorities of a typical hospital manager. We need to buy new hi-tech equipment, improve clinical pathways, negotiate better with medication suppliers, improve utilisation of medical equipment, and a thousand other things, is what is on the daily task list of hospital directors. Food is not a priority, especially not in standard care hospitals. Food is considered a luxury at best, or a nuisance in most cases.

Coquus is a specialist company that helps hospitals improve food management. The area of work is sensitive, deals with a fiendishly complex logistics, and is often solved as a byproduct of companies mostly concerned with health information systems. Coquus is different because it specialises. This allows it to fully understand, how to manage food prescribing, sourcing, selection, comissioning, and thus contribute to a variety of aspects that are not achieved if the area is not observed properly.

The advantages of proper food management are plenty. The most obvious is better patient nutrition, and with it less days spent in hospital. This factor alone can be worth millions. The next gains are reduction spillage and waste, lower stock inventory, more variety in meals, special diets management like vegan, halal and others, observation of intollerances and allergies, better personalisation, higher satisfaction of patients, opportunity to offer more menus, and many more. One important aspect is prevention of malnutrition. Mr. Lázaro tells that costs of malnutrition, that worsen patients’ recovery, account for 1,8% of the health budget, Coquus helps shrink that. Further savings are in lowering of the cost due to waste, an estimated 3% of food cost can be expected. Then there are drastic savings in administration of the food chain. 

Mr. Lázaro will be a speaker at the HealthDay.si 2019 conference, organised by the ecosystem that is managed by the Technology Park Ljubljana in close cooperation with European Connected Health Alliance. The reason for the invite is good cooperation between Cluster Saúde de Galicia and HealthDay.si, which was crowned by a Learning Expedition of Galicia to Slovenia and Serbia in June this year. In this trip the Slovenian organisers learnt that there's a great food management company in the Galician ecosystem, that even employs artificial intelligence to further improve this area.

The participation of Mr. Lázaro in the conference will be joint by meetings with some of the leading hospitals, IT vendors and food service companies. Cluster Saúde de Galicia and HealthDay.si, both ecosystems within the ECHAlliance network, both aim to open up bridges of international cooperation, for Coquus and other members.

Intervju: Giovanni Loser iz Biovalley investments

Spoštovani g. Loser, kaj počnete?

 Biovalley Investments je podjetje, ki investira tako v raziskave kot obetavna tehnološka inovativna podjetja v biotehnologijah, medicinskih tehnologijah in zdravstveno informacijskih tehnologijah. Poleg dobrih izkušenj s pridobivanjem evropskih sredstev nudimo tudi svoj kapital; sem direktor podjetja BioValley Investments Partner S.r.l. 

 Kaj je tisto, kar vas zanima kot investitorja?

 V svoje poslanstvo smo zapisali, da bomo podpirali podjetja v regiji Alpe Adria. V tem oziru nas vsekakor zanimajo tudi investicije v Sloveniji. Z nekaj podjetji že sodelujemo in vidimo, da je tudi v Sloveniji velik potencial.

 Kot investitorji želimo podpreti tista podjetja, ki s svojimi rešitvami in ekipo lahko osvojijo globalne trge. Pri tem imamo že nekaj izkušenj, zlasti bi izpostavil področju bioloških primerljivih zdravil, ter interoperabilnosti na področju medicinskega slikanja. Velik potencial zaznavamo tudi v analitiki podatkov, posebej pri umetni inteligenci, s katero se v Trstu ukvarja veliko zanimivih ljudi, tudi zato, ker je Trst močan na področju matematike in fizike. Značilnost naše regije je, da število raziskovalcev na 1000 prebivalcev za več 5x presega povprečje Evropske unije. Trst, ter tudi regiji Benečija in Furlanija-Julijska krajina so zibelka številnih izjemnih tehnologij, tudi domače raziskovalno okolje nekaj Nobelovih nagrajencev.

S kom s mednarodnem okolju sodelujete?

 Imamo stike tako z vodilnimi strokovnjaki v Evropi, npr. v Evropski komisiji, kot čez lužo v ZDA. V Združenih državah sem se izobraževal na vrhunskih univerzah Harvard in Stanford, kar je bila tudi odlična priložnost za sklepanje novih stikov in partnerstev. Prepričani smo, da je za uspeh na današnjem trgu pomembno hitro sestavljanje kompetenc. To pomeni, da kot investitorji ne zasledujemo zgolj ideje, da bi posameznemu podjetju omogočili, da se razvije od semena do velike korporacije, ampak iščemo načine, kako ustvariti pravo kombinacijo.

Kaj pri tem sporočate slovenskim podjetjem?

Slovenska podjetja imajo kakovostno izobrazbo in usposobljen kader. Kar opažamo je, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše, da podjetja poskušajo replicirati to, kar so nekje že odlično rešili. V takem primeru je dobro, da imajo podjetja vpogled v to, kje in kakšne so vodilne rešitve, ter da ne iščejo zgolj načinov kopiranja, ampak se ukvarjajo s tem, kako nekaj, kar že obstaja, lahko nadgradijo.

Vemo tudi, da pravega investitorskega kapitala v Sloveniji ni, oziroma je na voljo v zelo omejenih oblikah, najpogosteje čez mejo. Mi smo vaši najbližji sosedi in investiranje v Slovenijo je del naše dolgoročne vizije. Menim, da pri tem ne bo umikanja, to je naše kulturno in interesno področje in želimo si tvorno sodelovati, pa tudi to ne zgolj enosmernim delovanjem. Slovenskim podjetjem želimo omogočiti vstop na naš trg, v naš zdravstveni sistem. Pri tem pa poudarjam, da je izrazito pomembno zavedanje, da je svet globalen, ter da šteje sposobnost vstopanja na najzahtevnejše svetovne trge.

V Sloveniji sem zdaj praktično vsak mesec. Mislim, da lahko tudi v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana in s skupnostjo HealthDay.si naredimo veliko.

Kje vas bodo slovenski inovatorji lahko spoznali?

 Teh priložnosti je vedno več. Že lani je na konferenci HealthDay.si sodeloval moj kolega iz podjetja VivaBioCell Antonio Sfiligoj, ki je predstavil projekt ARTE (Interreg SI-AT). TPLJ in HealthDay.si julija na obisk v Trst na delavnico TRAIN pripeljala skupino 15 predstavnikov podjetij in organizacij, ki so se predstavila podobni skupini naših podjetij. Med 16. in 18. oktobrom bo v Trstu potekala velika konference Meet in Italy for Life Sciences. Kot vem, se je boste udeležili tudi predstavniki TPLJ in HealthDay.si, vaša podjetja so prav tako dobrodošla. Upam, da se bomo uspeli udeležiti tudi konference HealthDay.si 10. oktobra 2019. Če bo vse po sreči, pa pridemo 12. decembra predavat tudi na delavnico o financiranju podjetij Coop4Healtcare na področju zdravstva, ki poteka v okviru vašega programa DIH.HealthDay.si.

Interview: Giovanni Loser of Biovalley Investments

Dear Mr. Loser, what is your company's area of expertise?

 Biovalley Investments S.p.A. is a company that invests in research as well as in promising and innovative companies in the field of biotechnology, medical technology and healthcare information technology. Along with extensive experience in obtaining EU funds, we also provide capital for emerging firms. I am the CEO of Biovalley Investments Partner.

 What interests you as an investor?

 Our mission is to support companies in the Alpe-Adria region. In this respect, we are looking for investment opportunities in Slovenia among others. We are currently cooperating with a few Slovenian companies and see great potential for future collaboration in the future.

 As investors, we want to support companies which can conquer global markets with breakthrough solutions supported by capable teams. We have formed partneships with companies that are focused on biosimilars and interoperability in medical imaging. We also see great potential in data analytics using artificial intelligence. This is a topic that attracts many entrepreneurs and researchers in Trieste, which is in part due to the fact that the city has a strong scientific foundation in mathematics and physics. Importance of science for us can be seen from the fact that the number of researchers per 1000 people in our region is 5 times greater than the EU average. Many remarkable technologies have emerged from the regions of Veneto and Friuli-Venezia Giulia (which includes Trieste) and have also housed a few Nobel laureates.

What are some of your partners in the international environment?

 We are collaborating with leading experts in Europe, for example European commission, as well as in the US. Across the pond, I have studied and developed connections in Harvard, Stanford university (Silicon Valley) among others. From our experience, we have learnt that it is imperative to quickly gather one's competences in order to succeed in today's markets. As investors, we are not only facilitating a company's development from seed to a big corporation, but we are also trying to find the right combination of factors which would allow them to perform best on the market.

Stemming from this, what is your message for Slovenian companies?

 Slovenian companies are distinguished by their well-trained staff and high-quality education. What we see is that companies are trying to replicate solutions that are performing well abroad; this trend is common not only in Slovenia, but also in other countries in the region. In this case, it is sensible for firm to have good insight into the inner workings of leading solutions and try to find ways not only to copy them, but also to updgrade and improve on them.

 According to our knowledge, there isn't any real investor capital in Slovenia or it is available in very limited quantity, most often across the border. We are your closest neighbors and investing in Slovenia is part of our long-term strategy. I strongly believe  we can find ways to cooperate constructively, as this is our cultural and business area of interest. We want to enable Slovenian companies to enter the Italian market, specifically our healthcare system. However, it is worth noting that the world is a global village and companies must have the capacity to enter the world's toughest markets.

 I am in Slovenia on a monthly basis. I believe we can achieve great things in collaboration with  Technology Park Ljubljana and the community of HealthDay.si as well as other interested parties.

Where will Slovenian innovators be able to meet you?

 There is more and more of such opportunities, which includes events in Italy and Slovenia. Last year, my colleague from VivaBioCell Antonio Sfiligoj, presented the ARTE project (Interreg SI-IT) in HealthDay.si conference. This year in July, TPLJ, HealthDay.si and Biovalley Investments organized a workshop in Trieste (TRAIN project, Interreg SI-IT), where Slovenian companies educated themselves about the Italian ecosystem, market entry and healthcare system. The big Meet in Italy for Life Sciences conference will be held in Trieste from 16th to 18th October. As far as I know, it will be attended by TPLJ and HealthDay.si communities as well as several collaborating companies. I hope that we will also be able to attend the HealthDay.si conference on October 10th, 2019. If all goes according to plan, I will be giving a guest lecture at the worskhop organized by DIH.HealthDay.si, that will take place on December 12th regarding financing of companies in the field of healthcare (COOP4HEALTHCARE, Interreg SLO-AT). It is important to stay in touch and connect with one another. This can be a basis for further collaboration and partnerships.

Najava podcasta Faces of Digital Health

Po petih letih lahko rečemo, da je slovenska tehnološka zdravstvena skupnost vse močnejša. Prisluhnite intervjuju z eno izmed pobudnic za ustanovitev skupnosti Tino Vavpotič, ki je bil nedavno objaven na podkastu Faces of digital health, ki je tudi naš medijski partner.

Intervju najdete na predvajalniku Podbean ali v aplikaciji iTunes.Na podkastu sicer najdete veliko vsebin o trendih s področja digitalnega zdravja in zdravstvenih sistemov po svetu. Med zadnjimi vsebinami je serija o Aziji, ki je že postala drugi največji ekosistem za digitalno zdravje na svetu. Trenutno je v teku serija o umetni inteligenci v zdravstvu. O področju radiologije je govoril Woojin Kim, radiolog, trenutni vodja za medicinske podatke (CMIO) pri vodilnem svetovnem podjetju za prepoznavanje govora Nuance. Sogovorniki prihajajočih epizod v seriji pa so med drugim prof. dr. Tadej Battelino, vodja oddelka za endokrinologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, Bill Rogers, direktor podjetja Orbita - platforme za rešitve namenjene uporabi virtualnih asistentov kot so Siri, Amazon Echo in Google Home v zdravstvu.

Feelif: Nova dimenzija dostopa do informacij za slepe in slabovidne

Med 40 in 50 tisoč ljudi v Sloveniji se po podatkih Zveze društev slepih in slabovidnih srečuje s hudimi okvarami vida. V svetovnem merilu se s tem sooča 285 milijonov ljudi. Slovensko podjetje Feelif je med vodilnimi na svetu, ki s pomočjo taktilnih mrež za zaslone tablic ali androidnega mobilnega telefona, slepim in slabovidnim omogoča konzumiranje digitalnih vsebin.

Podjetje Feelif, uradno ustanovljeno leta 2015, trenutno ponuja tri produkte in navdušuje uporabnike od ZDA, Evrope, Kitajske, in oddaljenih krajev kot je otok Guam sredi Tihega oceana. Feelifovi produkti so do danes prejeli številne večje in manjše nagrade, med pomembnejšimi gotovo letošnje prvo mesto na World Summit Awards v kategoriji inkluzija in opomočenje. Feelif je bil izbran med 430 prijavljenimi projekti.

Rebeka Žerovnik, pri Feelifu zadolžena za mednarodni razvoj in širitev na nove trge, je pojasnila, kje je razvoj produktov trenutno in kakšna je vizija podjetja za prihodnost.

Za začetek: Feelif trenutno ponuja tri produkte - Feelif Gamer, Feelif Creator in Feelif Pro. Kako se razlikujejo in kako zahtevni so za uporabo?

Osnovnih funkcij Feelifa se lahko uporabniki ob pomoči priučijo le v parih minutah. Spoznati morajo pet preprostih gest za premikanje znotraj Feelif območja. Osnovni model - pametni telefon Feelif Gamer ponuja praktične aplikacije kot je telefon, kamera, spletni brskalnik, galerija, omejen dostop to taktilnih iger in knjig. Tablica Feelif Creator vsebuje vse kar Feelif Gamer z dodatkom izobraževalnih vsebin. Tablica Feelif Pro pa poleg vsega omenjenega omogoča tudi ustvarjanje lastnih vsebin s pomočjo naše posebne aplikacije. Smo prvi na svetu, ki omogočamo izdelavo digitalnih taktilnih knjig, kar je še posebej uporabno za učitelje.

Feelifove naprave spadajo med tehnične pripomočke in so v Sloveniji sofinancirane v višini 320 evrov s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). To je še vedno relativno malo, saj se cene naprav gibljejo med 700 in 2500 evri. Ali iščete tudi nove načine širjenja dostopnosti do vaših rešitev?

Feelifova tehnologija je trenutno na voljo le s pri nas predelanimi komercialnimi pametnimi napravami. Razlog za trenutno ceno in potrebo po nakupu naše pametne naprave izhaja iz dejstva, da vsi pametni telefoni in tablice niso tehnični dovolj zmogljivi za optimalno delovanje naše programske opreme. Zato za zagotavljanja kakovosti v podjetju izbiramo in prilagajamo za naše taktilne mreže primerne pametne naprave. V prihodnosti si želimo ponuditi tudi rešitve, ki bi jih lahko uporabniki uporabili na lastnih napravah. To bo mogoče v skladu z rastjo podjetja in dodatnim razvojem.

Pri so-financiranju v Sloveniji lahko slepi in slabovidni uporabniki za Feelif naprave uveljavijo vrednotnico na ZPIZ za tehnične pripomočke, ki je namenjena sofinanciranju telefona, tablice ali računalnika. Prizadevamo si, da bi imele Feelifove naprave ločeno vrednotnico in bi Feelifova programska oprema postala samostojna izbira na listi tehničnih pripomočkov, kar bi dodatno povečalo dostopnost. Naj dodam, da je v primerjavi z ostalimi rešitvami za dostop do grafičnih informacij, ki obstajajo na svetovnem trgu, Feelif zelo ugoden. HyperBraille grafični zaslon stane kar 30.000 evrov.

Koliko ljudi je trenutno v ekipi in ali je med vami tudi oseba z neposrednimi izkušnjami s slepoto ali slabovidnostjo?

Ekipa je trenutno majhna, sestavlja jo devet ljudi. Pri razvoju so nam v veliko pomoč člani društva slepih in slabovidnih, do nedavnega je z nami sodeloval tudi Miha, ki je vid izgubil že v otroštvu in nam je veliko pomagal pri zasnovi in testiranju idej. Sedaj se posveča drugim lastnih kariernim izzivom. Ekipi se je prek kratkim pridružil Timotej, ki se sooča s slepoto šele dve leti, s svojim znanjem in navdušenjem nad Feelifovo tehnologijo, pa nam bo pomagal pri prodajnih in marketinških aktivnostih.

Feelif je v zadnjih treh letih prejel paleto nagrad. Kako vam še pomagajo poleg grajenja kredibilnosti in krepitve blagovne znamke?

Z zmagami na tekmovanjih smo prejeli veliko medijske pozornosti, ki je pomagala pri širjenju glasu o naši rešitvi. Nekatere nagrade so bile finančne in so nam omogočile širitev ekipe in hitrejši razvoj tehnologije. Letos smo prejeli naslov svetovnega prvaka (WSA Global Champion) in s tem postali najboljša digitalna rešitev na svetu v kategoriji vključevanja in opolnomočenja. Tovrstna priznanja nam potrjujejo, da smo na pravi poti in lahko spremenimo svet za številne ljudi. Tako tiste, ki jih prizadene slepota ali slabovidnost kot za osebe okoli njih.

Feelif je na voljo neposredno potrošnikom, tudi prek vaše spletne strani. Kako še pridobivate stranke? Kaj se je izkazalo za najbolj učinkovit pristop?

Nabor kupcev je zelo širok, vezan pa predvsem na jezike, v katerih so dostopne naše vsebine. To so trenutno slovenščina, nemščina, angleščina, francoščina, švedščina, turščina, počasi tudi kitajščina, pripravljamo še italijansko in norveško različico.

Opazili smo, da je za nas najboljši pristop k širitvi na trgu udeleževanje konferenc in sejmov - tja pridejo slepi in slabovidni, njihovi učitelji, starši. Udeležba na specializiranih dogodkih nam omogoča spremljanje novih trendov in inovacij po svetu, na teh dogodkih večinoma spoznamo distributerje, kar nam odpira nova vrata in širi obzorja. Trenutno se veliko ukvarjamo s širjenjem distribucijske mreže. Imamo tri uradne distributerje (v Avstriji, Turčiji in na Švedskem), ter osem partnerjev, ki opravljajo predstavitve naprav in tržne raziskave na svojih trgih - v Kanadi, ZDA, Rusiji, Italiji, Nemčiji, na Norveškem in v Veliki Britaniji. Dobili smo tudi zelo dobrega poslovnega partnerja za Kitajsko.

Kitajska slovi po izdelavi kopij zahodnih rešitev, ki nato preplavijo kitajski trg. Vas ni strah, da bi se to zgodilo tudi Feelifu?

Zaradi patentirane tehnologije in dobrega partnerja se tega ne bojimo. Smo optimistični glede kitajskega trga, saj je že zaradi same velikosti zelo perspektiven.

Sodelujete v programu DIH, namenjenu iskanju poti za vključevanje digitalnih rešitev v zdravstveni sistem. Glede na to, da Feelif ni medicinski ampak tehnični pripomoček, kakšna so vaša pričakovanja od programa? Kako vam koristi?

Drži, da v Sloveniji za sofinanciranje naprav ne potrebujemo validacije naprav kot medicinskih pripomočkov, saj napravo sofinancira ZPIZ in ne ZZZS. Vendar za preostali evropski trg potrebujemo ustrezne certifikate. Trenutno se ukvarjamo s pripravo tehnične mape in organizacijo medicinske raziskave, ki sta potrebni za CE certifikacijo. Program DIH nam pomaga pri spoznavanju, kako so se s tem soočala druga slovenska podjetja in kako to dokumentacijo najustrezneje pripraviti za naš primer. Sofinanciranje nakupa naprav je v vsaki državi drugače. V Skandinaviji na primer, so tehnični pripomočki v celoti financirani s strani države. V Veliki Britaniji nimajo tovrstnih sofinanciranj, imajo pa fundacije, ki so pripravljene pokriti stroške nakupa naprav za šole in javne ustanove.

Kakšni so vaši prihodnji izzivi?

Naslednji korak v produktnem razvoju je razvoj platforme, ki bo omogočala tudi izmenjavo in prodajo s strani uporabnikov ustvarjenih vsebin. Naš največji izziv je želja po hitrejši širitvi, za kar potrebujemo dodatno investicijo. Drugi dejavnik počasnejšega razvoja, kot bi si ga želeli, je dejstvo, da je tehnologija nova in se z njo še ne ukvarja veliko igralcev. Zato veliko delamo z distributerji in institucijami po EU in svetu.

Ni novost vaše tehnologije tržna prednost?

Na prvi pogled to drži, a bi se lahko širili hitreje, če bi bila tehnologija bolj prepoznana. V podjetjih, ki se posvečajo reševanju dostopnosti grafičnih vsebin, prej vidimo nove poslovne partnerje kot konkurenco. Sodelujemo že s podjetjem Humanware, svetovnim izdelovalcem tehničnih pripomočkov. Njihovo tablico BrailleNote Touch smo nadgradili s Feelifovo vsebino in jo tako naredili še bolj dostopno slepim in slabovidnim uporabnikom.

Digitalizacija zdravstvenih sistemov je priložnost in izziv

Sodobna tehnologija vstopa na vse več področij našega življenja, tudi v medicino in zdravstvo. Digitalne rešitve naj bi ponudnikom zdravstvenih storitev poenostavile delo, pomagale pri hitrejši diagnostiki, s sistematizacijo podatkov spodbujale preventivo in opolnomočile bolnike. Teoretičnih pozitivnih učinkov informacijskih sistemov v zdravstvu ni malo, kot tudi ne izzivov za informacijska podjetja, ki novodobno zdravstvo podpirajo z razvojem e-rešitev in zalednih sistemov. O tem, kako realizacija potencialov novih tehnologij poteka v praksi in kakšno je sodelovanje med zdravniki in IT-jevci pri nas, smo se pogovarjali s Tomažem Furlanom, direktorjem podjetja Lucis, ki rešitve za zdravstvo izdeluje že od leta 2011.

Podjetje Lucis se je v zdravstvo podalo precej pred popularnostjo digitalnega zdravja, ki smo mu priča zadnja tri leta. Kakšna je bila vaša pot?

Pred skoraj desetimi leti je UKC Ljubljana objavil razpis za prenovo radiologije, na katerega se je prijavil naš poslovni partner, podjetje Interexport. Ker je to podjetje tudi zastopnik svetovne korporacije AGFA, ki se z informatizacijo zdravstva ukvarja že od devetdesetih, je bila prijava zanje razumljiva. Mi smo se projektu priključili kot podizvajalci in delovanje zdravstva začeli šele spoznavati. Tedaj razviti sistem za radiologijo še danes uporablja večina slovenskih bolnišnic, prisoten je tudi v nekaterih zdravstvenih domovih; prav tako je še vedno uspešno tudi naše sodelovanje s podjetjem Interexport in z AGFA.

Danes je naša vloga na trgu precej drugačna, saj smo v tem času sodelovali pri nekaterih ključnih projektih in se postopoma specializirali za razvoj nišnih rešitev v zdravstvu. Nekateri med njimi so Telekap, razvit v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Telekap preko videokonferenčne povezave omogoča zdravljenje bolnikov z možgansko kapjo tudi v bolnišnicah, kjer nevrolog ni vedno prisoten. Sistem v okviru Nevrološke klinike Univerzitetnega centra Ljubljana danes povezuje že 12 slovenskih bolnišnic. Za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec delamo na projektu Fabry-Care, namenjenemu bolnikom s Fabrijevo boleznijo in na projektu Record-KLB, ki sistematizira obravnavo bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Za Onkološki Inštitut smo pripravili rešitev za register raka SLORA, za Nevrološko kliniko pa register kapi.

Zdaj ste v zdravstvu že skoraj desetletje. Kako vidite porast konkurence in naraščajočega števila novih igralcev na trgu?

Digitalizacija zdravstva ne sprejema rešitev iz danes na jutri. V prvi vrsti je pri vsakem projektu potreben za preskok v miselnosti. Tehnologiji mora podpreti reorganizacijo vrste zahtevnih procesov. Eden ključnih izzivov v zdravstvu je predvsem povezovanje sistemov, saj je podatkov danes ogromno, problem zdravstvenih informacijskih sistemov pa je v razpršenosti teh podatkov. Zato je naloga informacijskih podjetij, da jih naredimo čim bolj uporabne in predvsem enostavno dostopne.

Tako kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji zdravstvo specifičen in kompleksen sistem, ki zahteva veliko vsebinskega znanja in interdisciplinaren pristop. Na trgu je zagotovo veliko dobrih IT ekip, a projekti v zdravstvu ne potrebujejo zgolj izvajalca, temveč ustreznega sogovornika, ki bo na realen problem iz zdravstva odgovoril s tehnološko ustrezno rešitvijo. Ta mora biti tudi uporabniku prijazna ter omogočati širitev. Zato mora vsak sistem temeljiti na razmisleku o dolgoročnem vplivu in širitvi na vse več uporabnikov ter tudi na druge ustanove. Za razvoj tovrstnih rešitev so v prvi vrsti potrebni usposobljeni kadri, a tudi znanje, reference in razumevanje zdravstvene stroke, ki pridejo z izkušnjami in postopno rastjo. Zato se porasta igralcev ne bojimo.

Glede na to, da ne delate zgolj v zdravstvu, kakšna so vaša opažanja glede razlik med informacijskimi rešitvami za različne industrije?

V zdravstvu je podrobnemu zajemu zahtev za posamezni projekt potrebno nameniti več časa. Naš cilj je namreč, da končna rešitev na enem mestu združuje vrsto funkcionalnosti, ki odražajo in prepletajo delovne procese različnih deležnikov. Pri načrtovanju je ključno sodelovanje s strokovnim osebjem, kar v praksi pomeni veliko preživetega časa ob uporabnikih na njihovem delovnem mestu. To omogoča poglobljeno spoznavanje posameznih procesov, ki je nujno za zagotovitev uporabnikom prijazne in učinkovite digitalne rešitve. V nadaljevanju projekta pa s takim pristopom le redko pride do situacij, ki jih v fazi analize že nismo obravnavali ali predvideli. Tudi zaradi specifike zdravstva se projekti vpeljujejo v t. i. mehkih zagonih, kjer rabo rešitev najprej predvidimo v omejenem obsegu, saj tako lažje obvladujemo morebitna tveganja in tudi obremenitev uporabnikov samih.

Kakšni so vaši cilji v prihodnje, je v njih tudi tujina?

70% našega dela je v zdravstvu, 30% pa na drugih področjih, kar je za nas tudi najbolj optimalno. Z vidika podjetja je zdravstvo v Sloveniji zahtevno, ker spada v javni sektor. V javnem sektorju so cikli naročil in predaje bistveno daljši kot v zasebnem sektorju, kar kompenziramo z zanimivimi projekti iz drugih strok. A vendar ravno na digitalizaciji zdravstva v Lucisu gradimo kredibilnost in prepoznavnost, v tem pa smo dobri tudi zato, ker nam delo v sektorju predstavlja izziv in strast.

Po naravi sem realist, ki gleda in deluje na dolgi rok. Pomembno mi je, da imamo v ekipi dobre odnose, da s strankami gradimo zaupanje, ki vodi v dolgoročno sodelovanje in da se rast zgodi postopoma. Tako je ta bolj obvladljiva, storitve pa ostajajo na nivoju. V tujini zato običajno delamo s partnerskimi podjetji, ki bolje poznajo specifike trga, mi pa se priključimo kot podizvajalci. Prihodnost je zato tudi precej odprta.

V podjetju imate izkušnje tudi z blockchain tehnologijo. Kako je vpeljujete v zdravstvo in kakšna pričakovanja imate od nje?

Kot storitveno informacijsko podjetje moramo dobro slediti napredku v lastni stroki in konkurenčnost ohranjati z obvladovanjem novih tehnologij. Poleg dolgoletnih izkušenj na področju uporabe programskega jezika Java in sorodnih tehnologij, poznamo in uporabljamo tudi vse ključne standarde na področju informatike v zdravstvu (DICOM, HL7, IHE in FHIR), kot eni prvih v Sloveniji pa smo znanje ekipe nadgradili s certifikati s področja tehnologije veriženja blokov (ang. »blockchain«) in prepričan sem, da smo tudi zato danes možni poiskati odgovore na izzive podjetij iz raznovrstnih industrij. Sam sem tudi član in predstavnik Slovenije v evropski strokovni delovni skupini EBSI ESSIF User Group, ki deluje v okviru Evropskega »blockchain« partnerstva (European Blockchain Partnership).

Pridobljeno znanje o »blockchainu« trenutno uporabljamo v vlogi zunanjega izvajalca, predvsem v partnerstvu s podjetjem Netis blockchain technologies, ki je v Sloveniji pionir razvoja na tem področju. Sočasno raziskujemo tudi možnosti v zdravstvu, saj lahko tehnologijo apliciramo na vrsto rešitev, kjer je pomembno, da so podatkovne baze varne, podatki pa dostopni več uporabnikom ali sistemom hkrati. Uporaba je zanimiva tudi v obliki bolnikovega nadzora in upravljanja lastnih podatkov, saj je že več farmacevtov prišlo do spoznanja, da bi bilo smiselno spodbuditi bolnikov z nagrajevanjem za zbiranje in testiranje podatkov.

Slovenija je majhna, igralcev pa relativno veliko. Vidite druga podjetja kot konkurenco ali kot partnerje?

Razvoj informacijskih sistemov danes ne predstavlja zgolj tehnološkega, temveč predvsem poslovni izziv, ki zahteva znanje strokovnjakov iz različnih področij. Zato lahko uspeh zagotovi zgolj formiranje interdisciplinarnih skupin. Tudi zaradi nuje po integraciji zdravstvenih rešitev mora obstajati povezovanje med proizvajalci, zato v Lucisu verjamemo v sodelovanje in predvsem v kakovost izvedbe.

Kaj vam predstavlja največji izziv?

IT v zdravstvu je v Sloveniji podhranjen, mi pa imamo specializirane IT strokovnjake s tega področja, ki so naša dodana vrednost in nam omogočajo stabilno rast. Pomanjkanje kadra je sicer vsesplošen izziv IT podjetij, zato kot delodajalec nenehno razmišljam o tem, kako kader ustrezno izobraziti in tudi obdržati. Menim, da je ključno, da mladim ponudimo možnost za učenje, dovolj izzivov in tudi stabilnost, ki jo prinašata redna zaposlitev in stimulativno plačilo.

Običajno zato nove sodelavce iščemo že med študenti, ki jih ustrezno izobrazimo in usmerjamo na karierni poti. Ključen dejavnik, da z nami ostanejo, je, da se ujamejo z ostalimi člani ekipe. Takšen način nam je tudi ljubši kot hiter porast števila zaposlenih, ki s sabo prinese vrsto izzivov, a dolgoročno morda ne vzdrži. Seveda pa bomo morali kadrovskim vprašanjem in motivaciji zaposlenih v prihodnje nameniti še več poudarka, saj konkurence ne predstavljajo zgolj domača, temveč predvsem tuja podjetja.

Digitalization of healthcare is an opportunity and a challenge

Modern technology is affecting various aspects of our lives, including medicine and healthcare. Digital solutions are supposed to help with faster diagnosis, encourage prevention through early detection, and help to empower patients. In many cases, healthcare IT solutions became a daunting added task for healthcare workers. Healthcare IT companies need to consider various aspects of healthcare work to create solutions that support clinicians and are seamlessly integrated into clinical workflows. We talked to Tomaž Furlan, the CEO of Lucis, providing IT solutions for Slovenian healthcare system since 2011. Tomaž talked about the specifics of technology implementation in healthcare, and the nature of collaboration with doctors in Slovenia.

Lucis became a healthcare IT player long before digital health became a popular industry. What got you interested in the sector?

Almost ten years ago, the University Medical Centre Ljubljana advertised a tender for digitalization of radiology. Our business partner, Interexport, submitted an offer since they were the distributor for AGFA. AGFA has been involved in healthcare IT since the 90'. We joined the project as subcontractors and that was the beginning of our journey in healthcare. The radiology systems we helped design at the time is still used by the majority of Slovenian hospitals and some community healthcare centers. We are still collaborating with Interexport and AGFA.

Up to this day, we designed several products: Telestroke - a telemedicine solution providing patients who suffered a stroke, high quality care even when a neurologist is not present in the hospital. Telestroke connects the Clinic of Neurology in Ljubljana with 12 Slovenian regional hospitals. Other projects include the Fabry-Care system for patients with Fabry disease (a progressive, inherited, multisystemic lysosomal storage disease characterized by specific neurological, cutaneous, renal, cardiovascular, cochleo-vestibular and cerebrovascular manifestations), which we are designing in collaboration with the hospital in Slovenj Gradec, Record-KLB systematizes care of patients with chronic kidney diseases, Cancer Registry designed for the Institute of Oncology, and Stroke registry designed for the Clinic of Neurology.

Almost a decade has passed since your entry to healthcare. What are your observations of the growing number of newcomers and rising competition?

Despite constant demands for speed and agility, digitalization of healthcare doesn’t happen overnight. Healthcare projects need more than a contractor, they require a partner that will be open to learn about real problems in healthcare and how to support them with successful solutions. Primarily, healthcare digitalization demands a shift in the mindset. Complex healthcare processes need to be reorganised and optimised with the support of IT. Development of such solutions requires highly specialized workers with rich knowledge and understanding of healthcare. The only way to obtain deep insight is through years of experience. Additionally, no provider can design all solutions for all healthcare specialists. Hence numerous providers are an imperative as is the collaboration among them. One of the key pains of healthcare IT is lack of connectivity and interoperability among these systems. Healthcare IT companies need to make the data easily accessible to authorized parties to maximize the potential of data. For all these reasons, we are not afraid of newcomers.

Healthcare IT is the main segment of your business, but not the only one. How would you compare healthcare IT projects with IT projects in other sectors?

70% of our work is in healthcare, 30% in other sectors. This distribution is optimal for us, because from the business perspective, working in healthcare in Slovenia is difficult, since healthcare is a part of the public sector. The procurement and sales cycles in the public sector are longer compared to projects in the private sector. The optimal solution for us is to complement our presence in healthcare with interesting projects from other sectors. Our credibility and brand awareness are growing with our work in healthcare, though. We are motivated to work in healthcare IT because it is an appealing industry with important societal impact.

How much time passes from the signing of a contract to project finalization in healthcare, according to your experience?

Compared to other sectors, preparation of technical specifications in healthcare requires more time. The final solution needs to combine several functionalities in one place, to support different stakeholders that are involved. The planning phase of any IT project in healthcare must include medical staff to obtain the understanding of work processes in healthcare. We spend a lot of time observing the users in their work environment during planning. This way, we avoid surprises after solution implementation. Healthcare is a sensitive industry affecting human lives. Therefore, IT projects need to be implemented gradually, not to overwhelm and overburden the users. Solutions need to be implemented on a limited scale before widespread adoption.

What are your future goals? Are you looking at scaling abroad?

I’m a realist by nature, preferring long term business stability with steady growth. My priorities are a strong team and building trust with our customers. This leads to long-term collaborations and steady, manageable growth. Outside of Slovenia, we work with partner companies as subcontractors. The options in this segment are quite open.

You also have experience with blockchain technology. How do you integrate it into your solutions?

As a service IT company, we need to keep track of all the progress in our field to stay competitive. Alongside years of experience in Java programming and related technologies, we know and use key healthcare IT standards (DICOM, HL7, IHE in FHIR). As one of the first in Slovenia, we upgraded our knowledge with blockchain technology, which enables us agility in responding to latest challenges of our customers from various industries. I am also a member and Slovenian representative of the European workgroup EBSI ESSIF User Group, working under the European Blockchain Partnership.

We mostly develop blockchain solutions in partnership with Netis, the pioneer blockchain company in Slovenia. We are simultaneously researching opportunities of the technology in healthcare. Blockchain can be applied to a range of solutions, where database security is key alongside the need for multiple user or systems access to data. Blockchain offers an opportunity to give patients control over their data, and several pharmacists are aware that testing and data collection could be improved if patients were offered incentives for data sharing.

Slovenia is a small country with a relatively large number of players. Do you see other companies as partners or competition?

IT systems development is not only a technological but also a business challenge, characterized by the demand for highly specialized employees from various fields. Success can only come from interdisciplinary teams. Because healthcare systems need to be integrated, I believe good collaboration needs to exist among IT providers. Cooperation and quality execution are among the core values of our company.

What is your current biggest challenge?

There is a lack of healthcare IT specialists in Slovenia, so we see our highly specialized employees as a strong added value helping us grow. Shortage of IT specialists is a common problem among IT companies, forcing me as an employer to constantly examine the best approaches to attract, educate and keep valuable employees. In my opinion, giving students an opportunity to learn and work in an exciting industry, constantly faced with interesting job challenges, is a good value proposition for new employees, alongside a good salary and the stability assured by regular employment.

Our recruiting strategy is to find students interested in our field of work. We direct them in their career path while being mindful that they fit in the existing team. We prefer this approach of steady growth to quick increases in the number of employees, which brings along a lot of business challenges and might not work long term. We are aware of the need to constantly re-think our work and employee satisfaction, given that foreign companies present more serious competition for specialized workers than other Slovenian companies.